Franja

mobile [mɔbil] adjectif premičen, gibljiv, v gibanju; gonilen; figuré nestalen, spremenljiv; masculin premikajoče se telo; nagib, pobuda, gibalo, gibalna sila

échelle féminin mobile des salaires gibljiva lestvica plač
fête féminin mobile premičen praznik
garde féminin mobile žandarmerija, ki skrbi za javni red
groupe masculin mobile (militaire) hitra skupina
roue féminin mobile gonilno kolo

mobilisation [-zasjɔ̃] féminin, militaire mobilizacija; spravljanje v tek, v gibanje

mobilisation de capital mobilizacija kapitala

mobilize [móubilaiz] prehodni glagol
vojska mobilizirati
ekonomija sprostiti, dati v obtok; razgibati

móbiti môbīm prositi v mobo, za pomoč pri poljskih delih

mock-up [mə́kʌ́p] samostalnik
model v naravni velikosti (stroja, orožja)

móča ž
1. v masti opražen kruh: goste ponuditi -om
2. zvijača, ukana
3. mokar kao moča čisto moker, do kože moker

modeler [mɔdle] verbe transitif oblikovati, upodobiti; modelirati; predstaviti, narediti v modelu; napraviti model (quelque chose česa)

se modeler sur quelqu'un zgledovati se po kom, za zgled si ga vzeti
cire féminin à modeler vosek za modeliranje

modern style [mɔdɛrnstil] masculin dekoracijski stil v letih 1900-1925

moderor -ārī -ātus sum (modus; prim. tudi meditor, med(d)ix, modes-tus)

1. umeriti (umerjati), omejiti (omejevati), zadrž(ev)ati, (u)držati, pritisniti (pritiskati) na koga, utesniti (utesnjevati), (o)brzdati, (u)krotiti, obvlad(ov)ati, imeti v oblasti koga, kaj; abs.: prudens moderandi T. ki je znal krotiti (sebe in druge), recitat Caesar ita moderans T. tako umerjeno, tantā temperantiā inter ambitionem saevitiamque moderatum S. s toliko umerjenostjo (tako premišljeno), da se je držal sredine; z dat.: leonibus Lucr., uxoribus Ci., non vinum hominibus moderatur, sed vino homines Pl., irae L., H., odio L., religioni Ci. svojo tankovestno strogost, voci, linguae, dictis Pl., animo et orationi, cum sis iratus Ci., quis illi gladio … moderabitur? S. kdo bo ónemu meču … velel krotiti se?, moderabatur cursui navium T. plul je počasneje; z acc.: equum frenis Lucr., incitatos equos sustinere et brevi moderari ac flectere C. udržati, obrzdati, nazaj obrniti, animos in rebus secundis Ci., linguam S., Ci., cupiditates libidinesque Plin. iun., pretia spadonum Suet. znižati, difficultatem annonae ac rei frumentariae inopiam Vell. zmanjšati, duritiam lenitatemque legum Suet. umeriti.

2. ravnati, voditi, vladati, uravna(va)ti, odločiti (odločati), določiti (določ(ev)ati); abs.: studia partium moderata sunt S. je odločala (je bila odločilna) navdušena strankarska pripadnost; z dat.: Pl., navi funiculo m. Ci., quibus totis moderatur oratio S. vsemu temu vlada govor, tempus, dies, fortuna, cuius lubido moderatur gentibus S., m. formandis provinciae moribus Plin. iun. nadzorovati; z acc.: Suet., manu capulum aratri O., harundine linum O. usmerjati odičnico, habenas O., Stat.; pren.: frena imperii O. ohranjati red v državi, theatri Iuv. ohranjati red v gledališču, fidem H. blagoglasno ubirati strune, senatus, cui populus moderandi ac regendi sui potestatem … tradidisset Ci., religionem Ci. ukrepati glede verstva, rem Hirt. na čisto spraviti (spravljati), na čisto priti, določiti (določati).

3. po čem uravna(va)ti, urediti (urejati), se ravnati, slediti komu, čemu: suo, non multitudinis arbitrio cantūs numerosque m. Ci., non voluptate, sed officio consilia m. Ci., sententiam tamquam aliquod navigium atque cursum ex rei publicae tempestate m. Ci. — Soobl. moderō -āre -āvī -ātum

1. umeriti (umerjati), (o)brzdati: Acc. fr., Pac. ap. Non.

2. uravna(va)ti, urediti (urejati): Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.). — Od tod
a) adv. pt. pr. moderanter umerjeno, zmerno: quis habere profundi indu manu validas potis est moderanter habenas Lucr.
b) adj. pt. pf. moderātus 3, adv. moderātē

1. (o osebah) (prave) mere se držeč, poznavajoč (pravo) mero, umerjen, zmeren, preudarjen, pameten, premišljen, miren, takten, značajen (= gr. σώφρων; naspr. insolens, superbus): frugi homo et in omnibus vitae partibus moderatus ac temperans Ci., moderatiores pudore et temperantiā Ci., moderatissimi homines et continentissimi Ci., nihil moderati habere S. ne poznati (imeti) mere, moderate et clementer ius dicere C. zmerno in usmiljeno, modeste ac moderate L., moderatius (ne preveč ognjevito, preveč vneto, prehudo) cedentem insequi hostem Hirt., res sapientissime moderatissimeque constituta est Ci.

2. (o stvareh) zmeren, ne pretiran: venti, parum m. guttur O., doctrina, imperium, otium, oratio Ci., nemo saltat in convivio moderato atque honesto Ci., quando annona moderatior? Vell. zmernejša, nižja.

modisch moden; po modi, v modi

mogòrīš -íša m (lat. magarisium) davek, ki so ga dubrovniški meščani plačevali zahumskim knezom za svojo zemljo v Zahumju (Hercegovini)

môle [mol] masculin

1. nasip v pristanišču, pomol, mólo

2. mesečinka (riba)

molèpstvije s, molèpstvo s (csl.) krajše opravilo v pravosl. cerkvi: sveštenik odsluži molepstvo; po crkvama se drže molepstvija

molest [məlést] prehodni glagol
nadlegovati, vznemirjati, biti komu v nadlego

momentāliter, adv. (mōmentum) trenutno, sedaj, zdaj, v tem hipu, v tem trenutku: Fulg.

momentanément [-mɑ̃] adverbe trenutno, momentano, v trenutku

momentarily [móuməntərili] prislov
trenutno, v trenutku

mōmentārius 3 (mōmentum)

1. samo za hip (trenutek), hipen, trenuten, le nekaj časa trajajoč, začasen: Lamp., Icti., vita Ap., maritus Ap. le za trenutek se mudeč pri svoji ljubici.

2. v trenutku (takoj, hipoma) delujoč, venenum Ap.

momifier [-fje] verbe transitif mumificirati, spremeniti v mumijo

se momifier postati zelo mršav, posušiti se; figuré (telesno in duševno) zarjaveti

monacarsi v. rifl. (pres. mi mōnaco) relig. stopiti v samostan, pomenišiti se, ponuniti se