Franja

ganz (unversehrt) cel, ves, popoln, Mathematik cel, Stunde, drei Wochen: cel, Welt, Tag, Europa: ves; Musik ganze Note celinka; ganze Pause pavza celinka; auf der ganzen Linie na vsej črti; vom ganzen Herzen iz vsega srca; eine ganze Menge cel kup; noch ganze (drei...) (nur noch) samo še, nič več kot (tri...); Adverb čisto, povsem, v celoti; ganze drei Mann vsega skupaj trije; ganz (besonders) ; prav (posebej); ganz Ohr sein pozorno poslušati; er ist ganz Ohr sama ušesa so ga; ganz und gar popolnoma; ganz und gar nicht nikakor ne

garancij|a ženski spol (-e …) die Garantie (tovarniška Werkgarantie); (jamstvo) die Gewähr, die Gewährleistung; die Haftung (za stvarne napake die Sachmängelhaftung); (poroštvo) die Bürgschaft (dajanje die Bürgschaftsvergabe)
pravica iz garancije der Garantieanspruch
dati/dajati garancijo za Garantie/Bürgschaft für (etwas) leisten, haften für

garantito

A) agg. zajamčen, garantiran:
stoffa di lana garantita blago iz prave volne
l'auto è garantita per tre anni avto ima triletno garancijo

B) avv. gotovo, zanesljivo:
garantito, me la pagherai! to mi boš brez skrbi plačal!

garder [garde] verbe transitif varovati, čuvati, nadzirati, (o)hraniti; paziti; obdržati; streči, negovati

garder quelqu'un de quelque chose koga pred čim varovati, komu kaj prihraniti
se garder čuvati se, paziti se, izogibati se (de quelque chose česa); ohraniti se; populaire paziti, biti buden, biti na oprezu
garder les apparences (ali: les dehors, les bienséances) varovati videz, spodobnost, dostojnost
garder son calme ohraniti svoj mir, miren ostati
garder la chambre ne iti iz sobe (zaradi bolezni)
garder son chapeau ne se odkriti
garder fidélité àq ostati zvest komu
garder sous clef držati pod ključem
garder le lit biti v postelji (zaradi bolezni)
garder le jeûne postiti se
garder des fruits (o)hraniti sadje
garder les mains libres obdržati proste roke
garder un malade streči bolniku, negovati bolnika
garder la mesure, le pas držati mero, korak
garder les moutons pasti ovce
nous n'avons pas gardé les cochons ensemble (figuré) nisva skupaj krav pasla
garder sa parole držati svojo besedo
garder rancune, une dent à quelqu'un jezo kuhati, jezen biti na koga
garder son sang froid, son sérieux ostati hladnokrven (ohraniti mirno kri), ostati resen
garder le silence molčati, vztrajati v molku
garder à vue ne iz oči izpustiti, imeti v vidu
garde ta vache! (familier) ne daj, da te ogoljufajo!
garder un secret, garder quelque chose pour soi ohraniti skrivnost, ohraniti kaj zase
garder la tête froide ostati hladnokrven
Dieu m'en garde! bog me obvaruj (tega)!
Qu'est-ce que l'avenir nous garde? Kaj nam bo prinesla bodočnost?
se garder du froid varovati se mraza
Gardez-vous de mentir! Izogibajte se laži!
Je m'en garderai bien! Še mislim ne na to, niti v sanjah ne mislim na to, mi ne pade v glavo!

garum (garon) -ī, n (gr. γάρον) iz solomurjenih (= mariniranih) rib pripravljena ribja omaka, ki so jo polivali čez ostrige: H., CELS., PLIN., SEN. PH., MART.; tudi kot zdravilo: COL., P. VEG.

gastrum -ī, n (izpos. iz gr. ἡ γάστρα) trebušnata posoda: PETR., MARC.

gato moški spol maček; prebrisan žepar; premetenec; Madridčan; najstarejši učenec v razredu

gato de Angora angorska mačka
gato común domača mačka
gato montés divja mačka
andar buscando tres pies al gato prepir iz trte izviti
correr (ir, pasar) como gato por ascuas kot nor teči, da bi ušli nevarnosti
dar (vender) gato por liebre koga oslepariti
no hacer mal a un gato nikomur nič žalega storiti
lavarse a lo gato zaníkrno (kot maček) se umiti
llevar el gato al agua pogumno kljubovati nevarnosti
aquí hay gato encerrado tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj
gato escaldado, del agua fría huye oparjen maček se še mrzle vode boji
el gato maullador nunca buen cazador (fig) kdor veliko govori, malo naredi
como perros y gatos kot pes in mačka, v večnem sovraštvu

gaudeō -ēre, gāvīsus sum (iz *gā uideō, od tod (analogno po glag. video) pt. pf.. gāvīsus; prim. gr. γηϑέω, dor. γᾱϑέω (iz *γαƑεϑέω) = γαίω (iz *γάƑjω, γαƑίω) = γάνυμαι iz indoev. *ga-né-u-mi veselim se, gr. γάνος veselost, γαῦρος vesel, ponosen, lat. gaudium)

1. intr. veseliti se, vesel biti, radovati se, radostiti se v srcu (laetari pa pomeni: veselega se kazati); abs.: si gaudeant PL., gaudeo, gaudebam TER., si est nunc ullus gaudendi locus CI., in communi laetitia ipse gaudebam CI., gaudeat an doleat H., dubie g. O., animo g. PL. ali de pectore g. STAT. v srcu, iz srca, nulla necessitas gaudendi PH., PLIN. IUN., in sinu g. CI., SEN. PH. ali in tacito sinu g. TIB. ali in se g. CAT. na tihem (v srcu) se veseliti; z abl. g. malis TER., gaude isto tuo tam excellenti bono CI., delicto dolere, correctione gaudere CI., g. salute N., novis rebus LUCR., gaudet equo acri V. veseli se ... konja, vesel podi ... konja, g. rure, tabellis H. veseliti se (česa), ljubiti (kaj), gaudent praenomine auriculae H. ušesca se veselijo (česa), rada slišijo (kaj), ljubijo (kaj), scaena gaudens miraculis L., gaudentia bracchia loris PR., g. praedā, laudibus L., ingenio suo L. vdajati se svojemu nagonu, honore, dote, sanguine, undis O., avium visu CU., vindictā PETR., nec his dolendum nec illis gaudendum SEN. PH., g. celeritate, spe Q., carmine, telis VAL. FL., cantu IUV., impetu T., gloriā, nomine PLIN. IUN.; redko (po gr.) z gen.: g. voti AP.; z dat. commodi: tibi gratulor, mihi gaudeo CI. EP. zase, kar se mene tiče; s praep.: g. de Bursā CI. EP., in funere LUCR., in puero PR.; s kavzalnim stavkom: gaudeo, quod te interpellavi CI., quod erat eo nomine, gaudebant CI., gavisus sibi, quod advocatum invenerat SEN. PH., gaudere, quod non violaverit ignem IUV., gaudes, quod polliceor PLIN. IUN., quia vos tranquillos video; gaudeo PL.; s cum: LUC. FR. idr. gaudeo, cum te adspicio PL.; s kondicionalnim stavkom: KOM., H. idr. gaudeo, si quid ab eo abstulisti CI., gaudent, si pascitur inguine venter IUV.; pesn. s predik. pt. (po gr. skladu, npr.: χαίρω ἀκούσας): leo gaudet excutiens iubam V. vesel stresa, gaudet nivali vertice se attolens pater Appenninus V. vesel dviga svoj snežni vrh, gaudet potitus V. veseli se ropa, gaudent scribentes H. s srčnim veseljem pišejo; iz gr. je prevzet tudi inf. gaudere (= salvere) kot pozdrav = pozdravljen!: Celso gaudere et bene rem gerere (gl. gerō) Albinovano, Musa, rogata refer (gr. χαίρειν καὶ εὖ πράττειν) H. Albinovanu Celzu sporoči ... moj pozdrav in mu vošči srečo. – Adj. pt. pr. gaudēns -entis, vesel, radosten: gaudens ferus PH., iuba STAT., gaudentes humeri VAL. FL. mladostne; adv. gaudenter z veseljem: ECCL.

2. trans. veseliti se česa, radovati se česa (nad čim), le z notranjim obj., acc. n. pron., ACI, pesn. in poklas. tudi s samim inf.: hunc scio mea gaudia gavisurum TER., g. gaudium ali dolorem alicuius CAELIUS IN CI. EP., natorum fata STAT., videte, quid se gavisum dicat CI., id sibi (dat. commodi) gaudet LUCR., quod Priamus gaudere posset, hoc fuit V., eum esse natum gaudemus CI., quos sibi oblatos gavisus C., funemque manu contingere gaudent V., motūs doceri gaudet Ionicos H., laudari in bonis gaudent Q., iterare culpam gaudebant T., nostra agmina percursare ripam gaudebant PLIN. IUN. – Dep. soobl. gaudetur in gaudeatur: AUG.

Opomba: Pf. gāvīsī: L. ANDR. AP. PRISC.

gaudium -iī, n (gaudēre)

1. veselje (v srcu), notranja radost (ki jo človek čuti, medtem ko je laetitia veselost, ki se kaže na zunaj): prae gaudio ubi sim nescio TER. od veselja, v enakem pomenu tudi samo gaudio: gaudio lacrumare, triumphare CI., gaudio exsultare CI. ali exilire Q. CI., SUET. alicui manant gaudio lacrimae L., tacitum continere gaudium non potuerunt, quin ... L., legatio, quae gaudio fungeretur T. (= cui mandatum erat, ut gaudium testaretur et congratuletur, sc. Vitellio); s subjektnim gen.: vetera populi Rom. gaudia CI.; z objektnim gen. (nad čim, zaradi česa): g. periculosi saltus superati L. veselje nad tem, da je ... premagal (prekoračil) ... gorovje, gaudia spectatae formae O. da je videl ..., gaudia necis O., gaudium consurgendi T., libertatis novae FL.; gaudium konkr. = razodevanje veselja (radosti): plebes gaudium atque laetitiam agitabat S. je kazalo svoje veselje z glasnim vriskanjem; še pogosteje v tem pomenu pl. gaudia: quibus gaudiis exsultabis! CI., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctus L.; metaf. veselje, radost stvari in neživih subj.: flos est gaudium arborum PLIN., adamas opum g. PLIN.

2. evfem. slast, nasladnost, mesena poželjivost, pohotnost, razkošje: TIB., PR., VAL. FL., dediti corporis gaudiis S., mutuaque insinuent inter se gaudia uterque LUCR., cui donet inpermissa ... gaudia H., pestiferum hinc abstulit gaudium L., gaudia Veneris capere (sumere, ferre občutiti) O.

3. meton. predmet veselja, predmet radosti
a) (o osebah, večinoma v pl. z edninskim pomenom) slast, ljubljenec, ljubimec: PH., PETR., dum sequeris Clytium infelix, nova gaudia, Cydon V., nec ferre videt sua gaudia ventos V., fugiunt tua gaudia O., falsis attingere gaudia palmis PR.
b) (o stvareh) vesela vest: cognito repente insperato gaudio GELL.

Opomba: Pesniki pogosto uporabljajo pl. v edninskem pomenu, daktilski, zlasti V., iz metričnih razlogov poseb. v 5. heksametrovi stopici.

gaunacum -ī, n (gr. καυνάκης) perzijski ali babilonski kožuh iz kož podlasic ali miši: VARR.

gaz|a ženski spol (-e …) die Gaze, der Mull, Verbandmull
svitek gaze die Gazerolle
tampon iz gaze der Gazetupfer

gáza (tekstilstvo) gaze ženski spol

obveza iz gaze pansement moški spol de gaze

gáza gasa f

sterilizirana gaza gasa esterilizada
obveza iz gaze venda f de gasa

Gebrauch, der, (-/e/s, Gebräuche) raba, (Verwendung) uporabljanje, uporaba; (Sitte usw.) običaj; religiöse Gebräuche verski običaji; Gebrauch machen von uporabljati (kaj), posluževati se (česa); in Gebrauch haben uporabljati; in/im Gebrauch sein biti v rabi, uporabljati se; außer Gebrauch sein ne biti v uporabi; außer Gebrauch kommen/setzen priti/vzeti iz uporabe

gebürtig po rodu (aus iz), rojen v

Gefängnis, das, (-ses, -se) ječa, jetnišnica, zapor; Strafe: zaporna kazen; figurativ ječa; aus dem Gefängnis ausbrechen uiti iz zapora

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

gelāsiānus -i, m (iz gr. γελάω smejem se) šaljivec, smešnež: SID.

gēmere

A) v. intr. (pres. gēmo)

1. ječati, stokati (tudi pren.):
il popolo geme sotto il dominio straniero ljudstvo ječi pod tujim jarmom

2. škripati, ječati:
il palco gemeva sotto il peso eccessivo tribuna je škripala pod preveliko težo
fare gemere i torchi tiskati; šalj. tiskati slabo napisana dela

3. hrumeti, bučati (morje)

4. godrnjati

5. gruliti (golob)

6. kapljati, curljati, pronicati (tudi pren.):
la ferita ha gemuto a lungo rana je dolgo krvavela
la luce geme da uno spiraglio pren. svetloba pronica skozi špranjo

B) v. tr. izločati:
la ferita gemeva sangue iz rane je tekla kri

Geminius 3 Gemínij(ev), ime znamenitega rodu iz Tuskula. Poseb. znana sta:

1. Geminius Mettius Geminij Metij, l. 340 magister equitum v vojni zoper Rimljane: L.

2. C. Gem. Rufus Gaj Gem. Ruf, senator, obsojen za časa ces. Tiberija: T.