sì1
A) avv.
1. da:
sì certo da, seveda
sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
più sì che no verjetno da
sì e no kvečjemu, niti ne:
sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril
2. res, zares:
questa sì che è bella ta je pa res dobra!
dire di sì pritrditi, pritrjevati
B) m
1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
la lingua del sì italijanščina
decidere, risolversi per il sì odločiti se za
2. pl. (glas, odgovor) za:
cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset
Zadetki iskanja
- sicuro
A) agg.
1. varen:
asilo sicuro varno zatočišče
2. prepričan:
sei proprio sicuro che fosse lei? ali si res prepričan, da je bila ona?
3. gotov, odločen, samozavesten; vešč; nezgrešljiv:
essere sicuro in qcs. biti gotov v kaj
mostrarsi sicuro del fatto suo pog. kazati se samozavestnega
colpo sicuro nezgrešljiv udarec
4. zanesljiv:
amico sicuro zanesljiv prijatelj
notizia da fonti sicure vest iz zanesljivih virov
di sicuro zanesljivo, zagotovo
B) avv. da, seveda, vsekakor
C) m sing.
1. gotovo, zanesljivo:
dare qcs. per sicuro biti o čem trdno prepričan
2. varno (mesto):
essere al sicuro biti na varnem - side1 [sáid]
1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani
side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran
2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani
side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto) - siglo moški spol stoletje, vek; svet, svetno življenje; domače dolg čas, večnost; figurativno blaženost, onstranstvo
siglo de oro, siglo dorado (de hierro) zlata (železna) doba
el Siglo de Oro zlati vek (17. stoletje) v španski književnosti
un hecho del siglo epohalno dejanje
dejar el siglo odreči se svetu
por los siglos de los siglos od vekov (večnosti) do vekov (večnosti)
eso dura (ali tarda) un siglo to traja (že) celo večnost - signálen (-lna -o) adj. di segnale, dei segnali, di segnalazione; segnaletico, segnalatore:
signalni sistem sistema segnaletico, di segnalazioni
signalna pištola pistola lanciarazzi
mednarodni signalni kodeks codice segnaletico internazionale
žel. signalni loparček paletta del capostazione
signalna naprava (apparecchio) segnalatore - signore
A) m
1. (nagovorno) gospod:
il signore desidera? želite, gospod?
egregio signore dragi gospod (v pismih)
2. gospod:
il signor Rizzi gospod Rizzi
il signor dottore gospod doktor
sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
no signore, signor no ne (nikalni odgovor)
3. gospod, gospodar
4. knez; vladar; guverner:
i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)
5.
Signore relig. Gospod:
Nostro Signore Jezus Kristus
la casa del Signore cerkev
6. gospod, moški; stranka
7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
modi da signore gosposko obnašanje
fare il signore živeti kot gospod, gosposko
8.
signori gospoda
B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
un signor cappotto gosposki plašč - siguiente sledeč, naslednji
el (ali al) día siguiente naslednjega dne
en la forma siguiente, del modo siguiente takole - sigúrnost (-i) f pog.
1. sicurezza, certezza
2. (zanesljivost) affidabilità
3. (prepričanost) certezza; decisione
4. ekst. sicurezza; garanzia:
sigurnost skrivališča la sicurezza del nascondiglio - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - silēne f bot. (erba del cucco) lepnica (Silene)
- sili-cernium -iī, n (po ljudski etim. iz sili- k silēre; prim. silentes = umrli; drugi del (-cernium) ni zadovoljivo pojasnjen)
1. mrtvaška pojedina, sedmina, pogrebščina: Non., M., credidi silicernium eius me esse esurum Caecil. ap. Fest., funus exequiati laute ad sepulchrum antiquo more silicernium confecimus Varr. ap. Non., LIBAVITQUE DAPES leviter gustavit epulas super positas, quae silicernium vocantur quasi silicenium, super silicem positum Serv., silicernium dicitur cena funebris Fest.; metaf. kot psovka starcu, ki je že tako star, da bi lahko za njim že imeli sedmino: exercebo te, ut dignus es, silicernium Ter. ti stara kost; kot m silicernius -iī: qui dum iam silicernius finem sui temporis exspectaret, etsi mori non potuit, tamen infirmitatibus exultavit Cincius ap. Fulg.
2. (po drugih) silicêrnij, neka klobasa: Arn., P. F. - sīma -ae, f (sīmus) žlebčast rob, žlebna robna letev, razpuška, del stebrnega venca: Vitr.
- simból (-a) m
1. (znak, znamenje) simbolo, segno, emblema, insegna; bandiera, effigie; knjiž. segnacolo:
oljkova vejica je simbol miru il ramoscello d'ulivo è un simbolo di pace
atomska energija je za nerazvite simbol tehničnega napredka l'energia atomica è per i paesi sottosviluppati simbolo del progresso tecnologico
2. (dogovorjena črka, kratica) simbolo:
matematični simboli simboli matematici
simboli za kemične elemente i simboli degli elementi chimici
rel. simbol vere simbolo niceno
soc. statusni simbol status symbol; simbolo di status - simetríja (-e) f simmetria, simmetricità:
mat. simetrija lika simmetria della figura piana
simetrija obraza, telesa simmetria del volto, del corpo
arhitektonska simetrija simmetria architettonica
razbiti, porušiti simetrijo rompere, distruggere la simmetria
os, središče simetrije l'asse, il centro di simmetria
mat. osna, ravninska, središčna simetrija simmetria assiale, planimetrica, centrale
biol. radialna simetrija simmetria raggiata
min. zrcalna simetrija simmetria speculare - simpatično živčevje stalna zveza
anatomija (del živčevja) ▸ szimpatikus idegrendszer - sín (-a) pl. sinovi f figlio:
imeti tri sinove avere tre figli
vzgojiti sina allevare un figlio
roditi sina partorire un figlio
mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
nezakonski sin figlio illeggittimo
prvorojeni sin figlio primogenito
rodni sin figlio carnale
sin edinec figlio unico
pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio - sinjína (-e) f
1. azzurro, color azzurro:
sinjina neba l'azzurro del cielo
2. knjiž. (veselje, vedrina) allegria, serenità - sinklinal|a ženski spol (-e …) geografija die Synklinale; (vbočeni del) die Einwölbung
- sino moški spol usoda
la fuerza del sino moč usode - sinópsis (-a) m
1. sinossi, compendio:
sinopsis evangelijev sinossi del Nuovo Testamento
2. estratto, prospetto