Franja

Zadetki iskanja

  • 1

    A) avv.

    1. da:
    sì certo da, seveda
    sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
    forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
    più sì che no verjetno da
    sì e no kvečjemu, niti ne:
    sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
    sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
    vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
    e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
    e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril

    2. res, zares:
    questa sì che è bella ta je pa res dobra!
    dire di sì pritrditi, pritrjevati

    B) m

    1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
    la lingua del sì italijanščina
    decidere, risolversi per il sì odločiti se za

    2. pl. (glas, odgovor) za:
    cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset
  • sicuro

    A) agg.

    1. varen:
    asilo sicuro varno zatočišče

    2. prepričan:
    sei proprio sicuro che fosse lei? ali si res prepričan, da je bila ona?

    3. gotov, odločen, samozavesten; vešč; nezgrešljiv:
    essere sicuro in qcs. biti gotov v kaj
    mostrarsi sicuro del fatto suo pog. kazati se samozavestnega
    colpo sicuro nezgrešljiv udarec

    4. zanesljiv:
    amico sicuro zanesljiv prijatelj
    notizia da fonti sicure vest iz zanesljivih virov
    di sicuro zanesljivo, zagotovo

    B) avv. da, seveda, vsekakor

    C) m sing.

    1. gotovo, zanesljivo:
    dare qcs. per sicuro biti o čem trdno prepričan

    2. varno (mesto):
    essere al sicuro biti na varnem
  • side1 [sáid]

    1. samostalnik
    stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
    figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
    šport moštvo
    sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

    side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
    by the side of vzdolž, ob
    off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
    on the side povrhu
    on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
    on father's side po očetovi strani
    on this side of the grave pred smrtjo
    back side zadnjica
    blind side slaba stran
    dark side senčna stran
    (šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
    God is on our side bog je z nami
    the east side of the city vzhodni del mesta
    north side severna stran
    the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
    sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
    on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
    on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
    the wrong side up narobe
    the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
    the road-side cestni rob (kraj)
    to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
    he is on our side on je na naši strani, z nami
    he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
    he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
    this is a side issue to je postransko vprašanje
    to change sides preiti na drugo stran
    people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
    to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
    to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
    to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
    to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
    to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
    he puts on too much side on preveč pozira
    to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
    to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
    to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
    to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
    to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

    2. pridevnik
    stranski; prihajajoč od strani

    side blow udarec od strani
    side door stranska vrata (vhod)
    side brake ročna zavora (avto)
  • siglo moški spol stoletje, vek; svet, svetno življenje; domače dolg čas, večnost; figurativno blaženost, onstranstvo

    siglo de oro, siglo dorado (de hierro) zlata (železna) doba
    el Siglo de Oro zlati vek (17. stoletje) v španski književnosti
    un hecho del siglo epohalno dejanje
    dejar el siglo odreči se svetu
    por los siglos de los siglos od vekov (večnosti) do vekov (večnosti)
    eso dura (ali tarda) un siglo to traja (že) celo večnost
  • signálen (-lna -o) adj. di segnale, dei segnali, di segnalazione; segnaletico, segnalatore:
    signalni sistem sistema segnaletico, di segnalazioni
    signalna pištola pistola lanciarazzi
    mednarodni signalni kodeks codice segnaletico internazionale
    žel. signalni loparček paletta del capostazione
    signalna naprava (apparecchio) segnalatore
  • signore

    A) m

    1. (nagovorno) gospod:
    il signore desidera? želite, gospod?
    egregio signore dragi gospod (v pismih)

    2. gospod:
    il signor Rizzi gospod Rizzi
    il signor dottore gospod doktor
    sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
    no signore, signor no ne (nikalni odgovor)

    3. gospod, gospodar

    4. knez; vladar; guverner:
    i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
    Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)

    5.
    Signore relig. Gospod:
    Nostro Signore Jezus Kristus
    la casa del Signore cerkev

    6. gospod, moški; stranka

    7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
    modi da signore gosposko obnašanje
    fare il signore živeti kot gospod, gosposko

    8.
    signori gospoda

    B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
    un signor cappotto gosposki plašč
  • siguiente sledeč, naslednji

    el (ali al) día siguiente naslednjega dne
    en la forma siguiente, del modo siguiente takole
  • sigúrnost (-i) f pog.

    1. sicurezza, certezza

    2. (zanesljivost) affidabilità

    3. (prepričanost) certezza; decisione

    4. ekst. sicurezza; garanzia:
    sigurnost skrivališča la sicurezza del nascondiglio
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • silēne f bot. (erba del cucco) lepnica (Silene)
  • sili-cernium -iī, n (po ljudski etim. iz sili- k silēre; prim. silentes = umrli; drugi del (-cernium) ni zadovoljivo pojasnjen)

    1. mrtvaška pojedina, sedmina, pogrebščina: Non., M., credidi silicernium eius me esse esurum Caecil. ap. Fest., funus exequiati laute ad sepulchrum antiquo more silicernium confecimus Varr. ap. Non., LIBAVITQUE DAPES leviter gustavit epulas super positas, quae silicernium vocantur quasi silicenium, super silicem positum Serv., silicernium dicitur cena funebris Fest.; metaf. kot psovka starcu, ki je že tako star, da bi lahko za njim že imeli sedmino: exercebo te, ut dignus es, silicernium Ter. ti stara kost; kot m silicernius -iī: qui dum iam silicernius finem sui temporis exspectaret, etsi mori non potuit, tamen infirmitatibus exultavit Cincius ap. Fulg.

    2. (po drugih) silicêrnij, neka klobasa: Arn., P. F.
  • sīma -ae, f (sīmus) žlebčast rob, žlebna robna letev, razpuška, del stebrnega venca: Vitr.
  • simból (-a) m

    1. (znak, znamenje) simbolo, segno, emblema, insegna; bandiera, effigie; knjiž. segnacolo:
    oljkova vejica je simbol miru il ramoscello d'ulivo è un simbolo di pace
    atomska energija je za nerazvite simbol tehničnega napredka l'energia atomica è per i paesi sottosviluppati simbolo del progresso tecnologico

    2. (dogovorjena črka, kratica) simbolo:
    matematični simboli simboli matematici
    simboli za kemične elemente i simboli degli elementi chimici
    rel. simbol vere simbolo niceno
    soc. statusni simbol status symbol; simbolo di status
  • simetríja (-e) f simmetria, simmetricità:
    mat. simetrija lika simmetria della figura piana
    simetrija obraza, telesa simmetria del volto, del corpo
    arhitektonska simetrija simmetria architettonica
    razbiti, porušiti simetrijo rompere, distruggere la simmetria
    os, središče simetrije l'asse, il centro di simmetria
    mat. osna, ravninska, središčna simetrija simmetria assiale, planimetrica, centrale
    biol. radialna simetrija simmetria raggiata
    min. zrcalna simetrija simmetria speculare
  • simpatično živčevje stalna zveza
    anatomija (del živčevja) ▸ szimpatikus idegrendszer
  • sín (-a) pl. sinovi f figlio:
    imeti tri sinove avere tre figli
    vzgojiti sina allevare un figlio
    roditi sina partorire un figlio
    mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
    nezakonski sin figlio illeggittimo
    prvorojeni sin figlio primogenito
    rodni sin figlio carnale
    sin edinec figlio unico
    pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
    bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
    Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
    pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
    je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
    rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
  • sinjína (-e) f

    1. azzurro, color azzurro:
    sinjina neba l'azzurro del cielo

    2. knjiž. (veselje, vedrina) allegria, serenità
  • sinklinal|a ženski spol (-e …) geografija die Synklinale; (vbočeni del) die Einwölbung
  • sino moški spol usoda

    la fuerza del sino moč usode
  • sinópsis (-a) m

    1. sinossi, compendio:
    sinopsis evangelijev sinossi del Nuovo Testamento

    2. estratto, prospetto