Franja

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

passage [pasaž] masculin prehod, pasaža; prevoz, prepotovanje, prekoračenje; pot; prihod; marine prevoz; voznina; brodnina, mostnina; selitev (ptic); odlomek, mesto (v knjigi)

au passage spotoma, mimogrede
de passage prehoden, na poti skozi
être de passage à Paris biti, ustaviti se prehodno v Parizu
passage clouté prehod čez ulico, cesto za pešce
passage de la frontière prestop meje
passage inférieur, en dessous podvoz
passage à niveau prehod čez železniško progo
passage supérieur, en dessus nadvoz
passage souterrain prehod pod zemljo, tunel
hôte masculin de passage prehoden gost
examen masculin de passage popravni izpit
oiseau masculin de passage ptica selivka
attendre le passage de l'autobus čakati na prihod avtobusa
donner, livrer passage spustiti skozi, dovoliti prehod
se faire, se frayer (un) passage narediti, utreti si pot (skozi)
cette route est d'un grand passage ta cesta je zelo prometna
passage protégé mesto, kjer se prednostna cesta križa s kako drugo cesto

passaggio m (pl. -gi)

1. prehod, prehajanje; mimohod; promet:
il passaggio del corteo mimohod sprevoda
un intenso passaggio di automobili živahen avtomobilski promet
il passaggio dell'uomo sulla terra pren. človeško življenje

2.
di passaggio agg., avv.
cliente di passaggio prehodni gost
vedere una città di passaggio ogledati si mesto mimogrede, bežno

3. prehod; ožina:
passaggio pedonale prehod za pešce
passaggio a livello železn. železniški prehod

4. avto (zastonjska) vožnja:
dare, offrire un passaggio (a) peljati koga (z avtom pasaža)

5. pren. prehod, prehajanje; sprememba, spreminjanje

6. lit. pasaža, odlomek

7. glasba pasaža

8. šport podaja, predložek

9. alpin. pasaža

passare

A) v. intr. (pres. passo)

1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka

3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust

7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen

9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana

10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet

11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!

12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija

13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

B) v. tr.

1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti

3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti

4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti

11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

C) m potek:
col passare del tempo sčasoma

passé¹ [pase] masculin preteklost, minulost; grammaire pretekli čas

par le passé v preteklosti, nekoč
dans le plus lointain passé v daljni preteklosti
tout ça, c'est du passé vse to je preteklost
avoir le culte du passé biti konservativen, reakcionaren
se pencher sur son passé obujati si spomine na preteklost
passé antérieur predpretekli čas

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

passivante agg.

1. kem. ki pasivira

2. jezik ki daje pasivni pomen:
si passivante brezosebno-pasivni členek

passo² m

1. prehod:
barca da passo brod
uccelli di passo ptice selivke
aprirsi il passo tra la gente utreti si pot med ljudmi
cedere il passo dati komu prednost

2. prehod (kraj, prostor):
ingombrare il passo ovirati prehod
passo carraio, carrabile dostop (na javno cesto)

3. prelaz

pásti (pásem)

A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
pasti v planinah monticare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
kravice pasti stare proni
lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
pasti mulo tenere il muso
pasti oči pascere gli occhi su
pasti radovednost, zijala curiosare
pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi

B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
pasti se v planinah monticare, alpeggiare
krave se pasejo le mucche pascolano

pastorka samostalnik
1. (hči partnerja) ▸ mostohalány
To jesen si bom vzel prosto, da bom veliko časa preživel z ženo, pastorko in hčerko. ▸ Az őszre szabaddá teszem magamat, hogy sok időt tölthessek a feleségemmel, valamint a mostohalányommal és a vér szerinti lányommal.

2. (kar je zapostavljeno) ▸ mostohagyermek, mostoha
Zanimanje za etiko, še nedavno pastorko filozofije, danes v svetu silovito narašča. ▸ A nemrégiben még a filozófia mostohagyermekeként számon tartott erkölcstan iránt manapság egyre nagyobb az érdeklődés a világban.
Kultura je pogosto pastorka v političnih preigravanjih, nekakšna sirota, ki ji še tisto malo, kar ima, poskušajo pobrati. ▸ A kultúrának gyakran csak a mostohagyermek szerepe jut a politikai játékokban, egyfajta árváé, akitől még azt a kicsit is el akarják venni, amije van.

3. religija (duhovnica) ▸ lelkipásztor
Mlada Anna je po izobrazbi protestantska teologinja, službo dobi kot pastorka v ženskem zaporu. ▸ A fiatal Anna képzettsége szerint református teológus, egy női börtön lelkipásztoraként helyezkedik el.

paša samostalnik
nekdaj (turški politični naziv) ▸ pasa, basaTurški paša si je domislil postaviti okop, za katerim bi se ob naskoku na grad lahko skrivali. ▸ A török pasának az volt az ötlete, hogy építsenek töltéseket, amelyek mögött megbújhatnak a támadáskor.

pat¹ [pæt] samostalnik
trepljanje; lahen udarec, tlesk; kepica (masla)

he gave himself a pat on the back čestital si je (za kaj)

patibulātus 3 (patibulum) na mučilno razsoho (debelno rogovilo, klado) razpet: o carnufic[i]um cribrum, quod credo fore: ita te forabunt patibulatum per vias stimulis, si huc reveniat senex Pl.

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

patricius 3 (pater; prim. pl. patrēs)

1. k rimskemu krvnemu plemstvu sodeč, plemenit, patricijski: Iuv., Pers., Stat., Vell. idr., pueri Pl., homo Ci. plemenitaš (po krvi), patricij, familia Ci., magistratus, apparatus Ci.

2. subst.
a) patricius -iī m plemenitaš, plemič po krvi, patricij: neminem patricium Manlium Marcum vocari licet Ci., cur non sancitis, ne vicinus patricio sit plebeius? L.; pl. patricii -orum, m plemiči, plemenitaši po krvi, patriciji, krvno plemstvo (razdeljeni so bili na patricii maiorum gentium in patricii minorum gentium): patres ab honore, patricii progenies eorum appelati L., fuerunt patricii minorum gentium Ci., e patriciis exire Ci. prestopiti (po posinovljenju) iz patricijske rodbine v plebejsko.
b) patricia -ae, f plemenitašinja, plemkinja po krvi, patricijka: quid enim in re est aliud, si plebeiam patricius duxerit, si patriciam plebeius? L. — Za časa cesarja Konstantina je bil patricius le še častni naslov.

patrissō -āre (gr. πατριάζω, πατρώζω) po očetu se vreči, očeta posnemati, biti podoben očetu, igrati očeta: euge, Philolaches patris[s]at: iam homo in mercatura vortitur Pl., id ne tu mirare, si patrissat filius? Pl., laudo: Ctesipho, patrissas: abi, virum te iudico Ter., eo genitus Marsyas cum in artificio patrissaret tibicinii, Phryx cetera et barbarus Ap.

patta² f igre neodločen izid; remi; pat:
far pari e patta pren. poravnati račune, biti si bot

patte [pat] féminin šapa, taca, noga; figuré roka; (rakove) klešče; parkelj, krempelj; zavih (pri obleki)

à quatre pattes po vseh štirih
(familier) bas les pattes! roke proč!
patte de fer kavelj
pattes pluriel de mouche čečkarija
pattes de lapin kratki zalizki
patte natatoire (zoologie) plavalna noga
patte de velours žametna tačica; figuré mačja prijaznost
coup masculin de patte (figuré) zlobna kritika
patte d'un artiste originalnost, virtuoznost kakega umetnika
mouton masculin à cinq pattes redka žival; (ironično) izredna oseba
pantalon masculin à pattes d'éléphant hlače z vse širšimi hlačnicami
avoir une patte folle nekoliko šepati
avoir un fil à la patte biti navezan na koga, ki nam je težko breme
(familier) se casser la patte zlomiti si nogo
être entre les pattes de quelqu'un biti v krempljih (oblasti) kake osebe
faire pattes de velours s prilizovanjem skri(va)ti prave namene
graisser la patte à quelqu'un podkupiti koga
mettre la patte sur položiti roko na, brutalno ravnati
montrer patte blanche (familier) priti z besedo na dan, pokazati dogovorjeni znak (da lahko nekam vstopimo)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte s prstom ne moči migniti
retomber sur ses pattes (figuré) (spet) na noge pasti
sortir, se tirer, s'échapper des pattes de quelqu'un osvoboditi se iz oblasti kake osebe
tenir quelqu'un sous sa patte imeti koga v oblasti
tomber sous la patte de quelqu'un priti komu v kremplje
tirer dans les pattes de quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, težave, polena mu metati pod noge

pauci-loquium -iī, n (paucus in loquī) malobesednost, redkobesednost (naspr. multiloquium): hoc, pauciloquium, rursum idcirco praedico, quia nullus usquam amator adeos[t] callide facundus, quae in rem [in]si[n]t sua[m] ut possit loqui Pl.

paul(l)ātim, adv. (paul(l)us)

I. po malem, polagoma, postopoma, počasi

1. časovno: Pl., Ter., Ca., Lucr., Pr., V., Tib., O. idr., p. licentia crevit S., si p. haec consuetudo serpere ac prodire coeperit Ci., p. flavescet campus aristis V., p. consuescere Germanos Rhenum transire C.

2. krajevno: locus castrorum … p. ab imo declivis C., colles p. rarescunt T. —

II. posamezno, kosoma, po kosih, postopoma, drug za drugim: p. ex castris discedere C., p. locare Icti.; z gen.: p. aquae addito Ca. pokápati.