Franja

fūsilis -e (fūsus: fundere) „ki se da liti“,

1. raztopljen, tekoč: aurum O., ferventes fusili ex argilla glandes C. vroče kroglice iz mehke gline.

2. metaf. ulit, „utvorjen“: vasa aënea M., numen Prud.

fūsti-balus -ī, m (hibrid. iz fūstis in gr. βάλλω mečem) lučalo, palica lučalnica, vojna metalnica = dolga palica s pračo v sredi: Veg.

fūstis -is, abl. -ī in -e, m (sor. s con-fūtāre?) gorjača, krepelec, krepelo, palica, bet: Varr., Dig., cum fusti est ambulandum Pl., recisos portare fustes H.; kot pretepalo: male mulcati clavis ac fustibus Ci., inermem tribunum adoriuntur fustibus Ci., fustibus eum de fundo egit Ci., caput fuste dolat H.; v poljedelstvu: spicae melius fustibus cuduntur Col. (po drugih tunduntur); kot kaznovalno orodje, pri vojakih celo za usmrtitev: lascivi pueri: quos tu nisi fuste coërces, urgeris … H., formidine fustis H. iz strahu pred palico, sorte ductos fusti necat S., centurionem ob turpem ex acie fugam fusti percussit Vell., decimum quemque … sorte ductos fusti necat T., decimum quemque fusti ferire T.

gabarden [é] moški spol (-a …) der/die Gabardine
iz gabardena Gabardine-
(plašč der Gabardinemantel)

gabbare

A) v. tr. (pres. gabbo) prevarati, oslepariti; posmehovati se, potegniti za nos, ponorčevati se:
gabbare il prossimo ponorčevati se iz bližnjega, potegniti bližnjega za nos

B) ➞ gabbarsi v. rifl. (pres. mi gabbo)
gabbarsi di qcn. norčevati se iz koga, norce briti s kom

gabbo m redko šala, norčija, zasmeh:
pigliare a gabbo qcs. ne jemati resno česa, jemati kaj za šalo
farsi gabbo di qcn., di qcs. norčevati se iz koga, iz česa

Gādēs -ium, acc. tudi -īs, f (Γάδειρα, fen. Gādir ali Gadir) Gádes, staro trgovsko mesto, feničanska naselbina s slovečim Herkulovim (Melkartovim) svetiščem na istoimenskem otoku v Betijski Hispaniji ob južnozahodni hispanski obali (zdaj Cadix ali Cadiz): CI., C., H., L., CU., VELL., PLIN. (tudi z obl. Gadīs -ium.), IUV., MART. idr. – Soobl. Gādis -is, f Gádis: PLIN., PRISC. – Od tod adj. Gādītānus 3 gaditanski: COL., FL. civitas (= Gades) CI. conventus PLIN. columnae (= columnae Herculis) AP.; subst.
a) Gādītānus -ī, m Gaditanec: Gaditanus quidam PLIN. IUN.; poseb. L. Cornelius Balbus Gad. CI. EP. Lucij Kornelij Balb iz Gad.; pl. Gādītānī -ōrum, m Gaditanci: C., IUST.
b) Gādītānae -ārum, f Gaditanke = razkošne hotljive plesalke: IUV., PLIN. IUN.

Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.

galbanum -ī, n (iz hebr. helb'nāh preko gr. χαλβάνη) galban, lepo dišeča smola neke v Siriji rastoče kobulnice (Bubon galbanum, LINN.): PLIN., LUCAN., SUET. S to smolo so kadili hleve, da vanje niso zahajale kače, in panje, da so jih obvarovali gnilobnih sopar: COL., PLIN.; uporabljali so jo tudi zdravniki: CELS., PLIN. – Soobl. galbanus -ī, f: VULG. in chalbanē -ēs, f: DIG.

galea -ae, f (izpos. gr. γαλέη, γαλῆ [iz *γαλέjα] podlasica, kuna, potem čelada iz podlasičje kože; glede pomena prim. gr. κυνέη, κυνῆ pasja koža, potem oglavnica iz pasje kože, naposled oglavnica iz drugih živalskih kož, npr. κτιδέη κυνέη HOM. oglavnica iz podlasičje kože)

1.
a) vsaka usnjena (okovana) oglavnica, usnjena (okovana) čelada, usnjen šlem (cassis je kovinska čelada): g. venatoria N. usnjena lovska čepica, Germanorum vix uni erat cassis aut galea T., cassis de lamina est, galea de corio ISID.
b) sploh čelada, šlem: C., V., O., TIB., PR. idr. in hoc fano galeas aëneas Scipio deposuerat CI.

2. metaf. čop(ek) afriških kokoši: COL.

gallete

m beber a gallete piti iz vrča, ne da bi ga nastavili na usta

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

Gallo-graecī -ōrum, m Galogrki = Galačáni, ki so izhajali iz galačanske krvi, pomešane z grško: L., AUCT. B. ALX., FL., IUST.; sg. Gallo-graecus -ī, m Galogrk, Galačan; CI.: njihova dežela Gallo-graecia -ae, f Galogrčija = Galacija (prim. Galatia, gl. Galatae): L., VELL., SUET., IUST.

gallus -ī, m (iz *gal-nos ali *gal-sos; po drugih je gallus galska žival) (domači) petelin (gl. gallīnāceus): VARR. idr. ante lucem galli canunt CI. (gl. gallicinium), gallus gallinaceus CI. idr. (gl. gallīnāceus), sub galli cantum, H. preden petelin prvič zapoje; preg.: gallus in suo sterquilinio plurimum potest SEN. PH. vsak petelin je gospodar na svojem gnojišču (dvorišču) = vsakdo je gospodar v svoji hiši.

galún alun moški spol

kamen iz galuna pierre ženski spol d'alun

gamba -ae, f (menda izpos. iz gr. καμπή ovinek, zgib, člen(ek)) bincelj: P. VEG.

game² [geim] samostalnik
igra, zabava, šala; načrt, nakana, spletka
množina športne igre, tekma

the game is afoot začelo se je
double (ali deep) game dvolična igra
drawn game nedoločena igra
one's little game ukana, zvijača
to make game of norčevati se, osmešiti
none of your game ne boš me ukanil
to play the game pošteno ravnati
two can play at the game to je dvorezna stvar
round game družabna igra
the game is up po njem je, načrt je propadel
the game is not worth the candle ni bilo vredno tolikšnega truda
game of chance hazardna igra
to make game of s.o. norčevati se iz koga
to play a good (poor) game dobro (slabo) igrati
to be on one's game biti v dobri kondiciji
to give the game away izdati skrivnost

ganghero m

1. tečaj (pri vratih):
uscire dai gangheri pobesneti
esser fuori dei gangheri biti iz sebe, izgubiti potrpljenje

2. zaponka, sponka

gant [gɑ̃] masculin rokavica

une paire de gants par rokavic
gant de boxe, de caoutchouc, fourré, en peau (de daim), protecteur, tricoté, de toilette boksarska, gumijasta, podložena, kožnata (iz jelenovine), zaščitna, pletena, toaletna (za umivanje) rokavica
aller comme un gant biti kot vlit
cette robe te va comme un gant ta obleka je na tebi kot vlita
jeter le gant pozvati na dvoboj, izzvati
mettre, retirer ses gants obleči, sleči nogavice
relever le gant sprejeti izzivanje (dvoboj)
mettre, prendre des gants avec quelqu'un (figuré) koga z rokavicami prijeti, obzirno z njim ravnati
sans prendre des gants (figuré) brez rokavic, odkrito
se donner des gants pripisovati si uspeh ali zaslugo za kaj
retourner quelqu'un comme un gant obračati koga kot rokavico, vse lahko s kom napraviti, koga lahko o popolnoma nasprotnem prepričati
il est souple comme un gant (figuré) lahko ga okoli prstov oviješ