Franja

pāreō -ēre -uī -itūrus (prim. gr. πεπαρεῖν (po)kazati)

1. prikaz(ov)ati se, (po)kazati se, javiti (javljati) se, pojaviti (pojavljati) se, viden (očiten) biti: Q., Stat., ad portum paruit Hermogenes Mart., immolanti iocinera replicata paruerunt Suet.; metaf. (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, razode(va)ti se, očiten posta(ja)ti, jasen biti (poseb. z ACI): Suet., Icti., Asilas, cui pecudum fibrae, caeli cui sidera parent V. so znane; v klas. lat. le impers. kot jur. formula = očitno, razvidno, jasno, dokazano, dognano biti: Petr., Icti., a quo (sc. factum sit), paret Ci., si paret eam se et sua Veneris esse dixisse Ci.

2. occ. (= appārēre 2.) biti pomočnik, biti v službi rimskega oblastnika, biti na razpolago rimskemu oblastniku: magistratibus in provinciam euntibus Gell.

3. metaf. na povelje koga prikaz(ov)ati se = pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen biti komu, služiti komu, poslušati koga, ubogati koga (naspr. imperare); abs.: numquam ingenium idem ad res diversissimas, parendum atque imperandum, habilius fuit L., non parere N., Icti. nepokoren, neposlušen, neubogljiv biti; z dat.: Plin., imperio C., N., legibus Ci., ducibus L., parere et dicto audientem esse Ci., Caesari parent (sc. Larissaei) C. so podložni, virtuti omnia parent S., divina humanaque pulchris divitiis parent H., gestus animo cum voce paret simul Q.; tudi: equi parent lupatis V., parerent arva colono V.; pass. impers.: legato a centurionibus parebatur T. (v sl. act.), dicto paretur L., cum bene imperanti bene pareretur Sen. ph.; s splošnim acc.: quaedam (v nekaterih primerih) esse parendum Gell.; z in ali ad omnia v vsem: Sen. ph., Vell.; occ. ugoditi (ugajati), vda(ja)ti se, ravnati se po čem, živeti po čem, pustiti se voditi komu: irae plus quam utilitati communi p. N., naturae N., promissis O. izpolniti, auctoritati senatūs, cupiditatibus, necessitati, utilitati, terminis Ci., usuris, solutioni pozni Icti. plač(ev)ati. Od tod adj. pt. pr. pārēns -entis pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen, ubogljiv: parentiores exercitus Ci. ki se bolj drži strogega reda, bolj strahovana vojska, lucra petituras freta per parentia ventis ducunt instabiles sidera certa rates Tib.; subst. pārēntes -ium, m podložniki, podaniki: S., Vell., male parentes Sen. ph. nepokorni podložniki.

parer [pare] verbe transitif (o)krasiti (de z), (o)kititi; (o)čistiti, (o)trebiti (zelenjavo); architecture oklesati; technique pripraviti, prirediti; odbiti, prestreči, parirati (le coup udarec); ustaviti (konja); verbe intransitif odvrniti (à quelque chose kaj), (u)braniti se; ustaviti se

parer à un danger odvrniti, preprečiti nevarnost
parer au plus pressé, au plus urgent odpomoči najnujnejšemu, napraviti najnujnejše za preprečitev ali omiljsnje zla
on ne saurait parer à tout človek ne more na vse misliti
être paré contre le froid biti zaščiten proti mrazu
il se parait du titre de directeur général ničemerno si je dajal naslov generalnega direktorja, izdajal se je za generalnega direktorja
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem

pari¹

A) agg.

1. enak; enakovreden; podoben:
avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
essere pari di, in biti enak po
di pari passo pren. istočasno

2. raven, zravnan:
superficie pari ravna površina
a piè pari sonožno; pren. popolnoma

3. igre enak, izenačen:
la partita è pari igra je izenačena
essere pari biti si bot
far pari e patta odigrati neodločeno
conti pari poravnani računi

4. pren.
essere pari a biti kos čemu

5. mat. paren, sod

6.
alla pari (au-pair):
lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje

B) avv. enako:
pari pari dobesedno; pog. takoj
il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno

C) m, f vrstnik, vrstnica:
un nostro pari naš vrstnik
trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
da par suo kot se mu spodobi
senza pari brez primere

Č) m enakost:
essere in pari biti enak, izravnan
rendere pari a pari vrniti milo za drago
a un pari enako, istočasno
del pari prav tako
al pari di kakor, kot
in pari na istem nivoju:
mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe

parlare

A) v. tr. (pres. parlo)

1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno

2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o

7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

1. govoriti (s kom)

2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

3. pog. ljubimkati

Č) m govor, govorjenje

parler² [parle] verbe intransitif govoriti (à, avec s); pogovarjati, pogovoriti se (de o); razpravljati (de o); figuré nagovoriti (à quelqu'un koga); zastaviti dobro besedo (pour quelqu'un za koga)

pour ainsi parler tako rekoč
sans parler de neglede na
c'est une façon, une manière de parler to se le tako reče, ni treba tega vzeti ali razumeti dobesedno
parler d'abondance govoriti nepripravljen
parler à bâtons rompus, en l'air tjavdan, brez zveze govoriti
parler à son bonnet govoriti samemu sebi
parler à cheval à quelqu'un zviška s kom govoriti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
parler au cœur de quelqu'un (figuré) iti komu k srcu
parler le cœur dans la main, à cœur ouvert čisto odkrito govoriti
parler en dormant govoriti v spanju
il fait beaucoup parler de lui mnogo se govori o njem
parler des grosses dents à quelqu'un govoriti s kom v grozečem tonu
parler une langue, français, anglais couramment, plusieurs langues govoriti (neki) jezik, francosko, angleško tekoče, več jezikov
parler français comme une vache espagnole lomiti francoščino
parler grec, hébreu, bas breton (figuré) govoriti nerazumljiv jezik
parler en maître govoriti z avtoriteto
parler métier, service, travail govoriti o strokovnih stvareh
parler du nez govoriti skozi nos
parler d'or pravo povedati, povedati lepe, izvrstne stvari
parler de la pluie et du beau temps govoriti o banalnih, nevažnih stvareh
parler musique, politique, littérature, affaire govoriti o glasbi, politiki, slovstvu, o poslovnih zadevah
parler à la radio govoriti na, po radiu
parler raison pametno govoriti
parler à un sourd, à un mur, aux rochers gluhim ušesom govoriti
si j'ose parler ainsi če smem tako reči
vous en parlez bien à votre aise vam je lahko govoriti
à qui croyez-vous parler? s kom pa mislite, da govorite?
trouver à qui parler naleteti na pravega, na živo nasprotovanje
cela ne vaut pas la peine d'en parler o tem se ne izplača govoriti
cela parle tout seul, de soi to je samoumevno
tu parles! in kako! seveda! mislim da!
(populaire) tu parles d'un idiot! kakšen tepec!
parlez-moi de ça! (familier) to bi bilo nekaj!
ne m'en parlez pas! ne govorite mi o tem, to le predobro vem
n'en parlons plus! ne govorimo več o tem, pustimo to!
quand on parle du loup on en voit la queue (proverbe) ti o volku, volk iz gozda

parri-cīda (star. tudi parri-cīdas: Tab. XII ap. P. F.) in pāri-cīda -ae, m, f (iz *pāsus (prim. gr. πηός, dor. παός = *pāsós) in caedere)

1. morilec (morilka) bližnjih sorodnikov; torej očetomorilec (očetomorilka): nisi forte magis erit parricida, si qui consularem patrem, quam si quis humilem necaverit Ci., Telegoni iuga parricidae H., consilia parricidae (= Avgustove hčere Julije) palam facta Plin. očetomorilski naklepi; morilec staršev: Sen. ph., Suet., Val. Max. idr., supplicium in parricidas singulare excogitaverunt Ci.; detomorilec: p. liberûm (o Virginiju) L.; sestromorilec: (o Horaciju) Fl.; bratomorilec (o Jugurti): Fl.; atrib. bratomor(il)en, bratomorilski: parricidā nece Arn.; morilec sploh: p. civium Ci. morilec svobodnih državljanov, v pl. parricidae (sc. civium) S.; o morilcu (morilcih) državnega glavarja, očeta domovine (patris ali parentis patriae, npr. o morilcih Julija Cezarja): Ci., Val. Max., Aus.

2. metaf. morilec domovine = veleizdajalec, hudodelec, zločinec: p. patriae Ci., parricidae rei publicae S., Fl. (o pompejevcih), T. Vitellium hostem et parricidam vocantes T. (ker je odpadel od Otona); tudi svetokradljivec, svetoskrunec: sacrum sacrove commendatum qui clepsit rapsitque, parricida esto Lex ap. Ci. (De leg. 2, 22).

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk

partager [-že] verbe transitif (raz)deliti, porazdeliti (entre med); razdvojiti, ločiti (na dva tabora); dati komu, kar mu gre; obdariti; biti deležen (quelque chose česa)

partager en deux razpoloviti
partager la joie de quelqu'un deliti s kom veselje
partager le sâteau (figuré, familier) (raz)deliti si dobiček
la nature l'a bien partagé narava ga je dobro obdarila
partager le pouvoir, la responsabilité deliti oblast, odgovornost
être bien, mal partagé dobro, slabo biti obdarjen
amour masculin partagé recipročna ljubezen
se partager biti razdeljen

parte f

1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...

2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat

3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani

5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni

6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele

7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del

8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

10. vojskujoča se stran

11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani

12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

13. glasba odlomek; glas

14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev

Parthī -ōrum, m (Πάρϑοι), tudi Parthyaeī: Cu. Párti, nomadsko skitsko pleme južno od Kaspijskega morja, izvrstni konjeniki in lokostrelci: C., Ci., V., H., T., na slabem glasu kot nezvestniki in lažnivci: O., Iust., Cu., T.; od tod preg.: Parthis mendacior H.; sg. Parthus -ī, m Párt, kolekt.: si Parthus monet aliquid Caelius in Ci. ep., fugax O., versis animosum equis Parthum dicere H. — Od tod adj. Parthus 3 (Πάρϑος) pártski: eques Ci., reges Sen. ph. Parthicus 3 (Παρϑικός) pártski: C., T., Plin., Lucan., Fl., Cl., bellum Ci. ep. s Parti, pellis Dig. partsko (= od Partov pripravljeno, škrlatnordeče) usnje; sacculus Amm. ali cingula Cl. iz partskega usnja; od tod Parthicārius 3 k pártskim kožam sodeč: negotiatores Cod. I. trgovci s partskimi kožami; subst. Parthia -ae, f (Παρϑία): Iust., Plin. ali Parthiēnē -ēs, f (Παρϑιήνη): Cu. pokrajina Pártija, Partiéna, Pártsko.

particulātim, adv. (particula)

1. na dele, po delih, po kosu, po kosih, kosoma, posamezno: Lucr., Varr., Plin., Fr., Don., Veg., Amm., grex particulatim facilius quam universus convalescit Col., si summatim, non particulatim narrabimus Corn., hominem particulatim excarnefacere Sen. ph., quamvis fundus particulatim venerit, omnes partes servitus sequitur Dig., particulatim (naspr. ubique) Lact.

2. posebno, zlasti: quae nunc vix satis singula sunt, nec putant se habere villam, si non multis vocabulis retineant Graecis, quom vocent particulatim loca, procoetona, palaestram, [a]podyterion, peristylon, ornithona, peripteron, oporothecen Varr.

partītiō -ōnis, f (partīrī)

1. delitev, oddelitev, razdelitev, razdeljevanje: defensionis Ci., si quā in re discrepavit ab Antonii divisione nostra partitio Ci., Graecos partitionem quandam artium fecisse video Ci.

2. occ.
a) kot fil. t.t. logična (raz)delitev (celote na dele; divisio je razdelitev rodu (genus) na vrste (species)), (raz)členitev, razčlemba: Ci., Q.
b) kot ret. t.t. (= gr. μερισμός, διαίρεσις) logična razdelitev snovi: Ci., Q.

3. razdajanje, (raz)delitev: aerarii Ci., aequabilis praedae partitio Ci.; poseb. (raz)delitev dediščine: Ci., Icti.

partūra -ae, f (partus) roditev, rojevanje, rôdnja, porod: quare deme, si vis, duas res de mulis, admissuram et parturam Varr.

parum (iz *parvom, tj. parvum, star. n. adj. parvus), komp. se nadomešča z minus, superl. z minimē

I. parum

1. subst. premalo, ne (za)dosti, ne dovolj: magis offendit nimium quam parum Ci.; z gen.: Q., Plin. iun., Eutr. idr., parum in eo esse animi, parum roboris Ci., satis eloquentiae, sapientiae parum S., non qui parum habet, sed qui plus cupit, pauper est Sen. ph.; id parum facio (prim. parvī facio) S. to štejem za premalo pomembno (preneznatno), za to se (prav) nič ne menim, parum est Ci. premalo je, ni zadosti, ni dovolj, ne zadostuje; z inf.: non nocuisse p. est O., illis … p. est inpune male fecisse S.; z ACI: L., Plin., p. est me hoc meminisse Ci.; s quod: Ter., parumne est, quod homines fefellisti? Ci.; z ut: Plin. iun.; tako tudi parum habere (naspr. satis habere) z inf. = ne zadovoljiti (ne zadovoljevati) se, ne biti zadovoljen s tem, da … : L., Vell., parum habuere haec facinora suscipere S.

2. adv. premalo, zelo malo, ne posebej, ne prav, ne ravno, ne dovolj, ne (za)dosti, nič kaj, ne zelo: Ter., Q., Auct. b. Afr. idr., p. diligenter C., parum diu vixit Ci., p. attenditis Ci., testimonia p. magna Ci., malim videri nimis timidus quam parum prudens Ci., non parum (= zadosti, dokaj) liberaliter N., haud p. audax inceptum L. precej drzno, homo non p. sciens Auct. b. Hisp. ne slabo (= dobro) poučen. —

II. minus

1. subst. nekaj manjšega, manj: consul m. est quam privatus Ci., haud m. ac iussi faciunt V. nič manjšega = tisto, kar jim je bilo ukazano; z gen: m. dubitationis C., non minus auctoritatis inerat in oratione quam facultatis C., m. militum periit L.; kot kolekt. s skladom κατὰ σύνεσιν: minus ceciderunt (sc. quam) duo milia L.; kot obj. pri trans. glag.: m. posse, minus valere Ci. manj premoči, manj (z)moči (prim. multum, minimum valēre); v takem skladu tudi v pomenu premalo (nav. v zvezi s plus, ki takrat = preveč): m. dicere Ci., plus minusve faxit Ter. Iz te rabe se je razvila

2. adv.
a) manj: plus minus Hirt. več (bolj) ali manj, približno, blizu, minus minusque Ter., L. ali minus atque minus V. ali minus ac minus Plin. čedalje (vedno) manj (in manj), nihil minus Ter., Ci. nič manj, najmanj, nikakor ne, celo ne; litota: non minus Ci., L. ali haud minus L. ne manj = prav tako (toliko), neque minus N. in ne manj = in prav tako (toliko); v litoti s quam, atque (ac) Ci., V. idr., nihil m. quam L. vse drugo več (bolj) kot, najmanj, m. clarum putat Ci., m. dolendum fuit re non perfectā Ci., m. XXX diebus Ci., N. v manj kot 30 dneh; pri adj. in adv. se uporablja za opisno stopnjevanje, npr. credibile, minus credibile, minime credibile, saepe, minus saepe, minime saepe; z abl. comparationis: nemo fuit illo minus emax N.; z abl. mensurae: multo minus Ci. mnogo, precej manj, paulo minus nekaj, nekoliko manj: Ci. ali (= gr. ὀλίγου δεῖν) skoraj: Plin. iun., minimo minus Ap. za las, skoraj, quanto minus quam … Plin. iun. skoraj prav toliko, nihilo minus Pl., C., Ci., N. (za) nič manj, niti za las manj (gl. nihilum), eo minus Ci. tem manj, quo minus Ci. čim manj; toda: quo minus dixi de te, quam volui Pl. česar ti nisem dovolj živo priporočil, quo tu minus scis aerumnas meas Ter. česar še ne veš dovolj o moji nesreči; tako tudi: bis sex ceciderunt, me minus uno O. razen mene, z izjemo mene samega.
b) evfem. nam. nikalnice: manj, ne posebno, ne ravno ne prav, ne tako zelo, ne (za)dosti, ne dovolj, nič kaj, ne: minus diligenter N., m. multi Ci., intellexi m. Ter., res m. prospere gerere N. ne dovolj srečno, parentibus m. est probatus N. starši niso bili nič kaj zadovoljni z njim, m. infesta quam … L. — Od tod

1. quominus (quo minus) = ne: neque recusavit, quominus poenam subiret N., quid obstat, quominus sit beatus? Ci.

2. si minus če ne, sin minus če pa ne, v nasprotnem primeru (pa), sicer (pa): quae potestas si mihi saepius fiet, utar; si minus, me reservabo Ci., si assecutus sum gaudeo; sin minus, hoc me tamen consolor Ci. —

III. minimē, stlat. minumē

1. najmanj (adv.): quod ad te minime omnium pertinebat Ci., cum minime videbamur, maxime philosophabamur Ci., quod minime apparet et valet plurimum Ci., quam m. multa N. kar najmanj mogoče, m. arduus … ascensus C.; occ. prav malo, zelo (kaj) malo: minime mirandum est N.

2. evfem. nikakor ne, celo ne: homo m. ambitiosus Ci., m. vafer, m. malus Ci., qui minime falli potest Ci., res erat m. obscura Ci., m. omnes Ci.; v odgovorih: haec non credis? minime vero Ci. ne!, m. hercle vero Pl., m. gentium Pl. pač ne, za živo glavo ne, za boga ne.

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

pâs pâsa m, mest. o pásu, mn. pásovi in pȁsovi
1. pas, jermen ali kos blaga, s katerim se prepasujemo: vojnik je o pas okačio dvije bombe vojak si je ob pas obesil dve bombi; ogrlice, pasovi, grivne, podvezice, sve je to od starine bilo smatrano kao ukras; bolji je dobar glas nego zlatan pas; zadjenuti koga za pas prelisičiti koga
2. pas, pojas: djevojka tanka -a, u -u; haljina joj dobro pada u -u; obuhvatio je oko -a
3. rod: pasovi će pričati o tome
4. prekinuti pas razporočiti se

pás belt; girdle; (telesni, stas) waist; geografija zone

gol do pasu stripped to the waist
do pasu globoko v snegu waist-deep in snow
zaponka za pás buckle
mrzli (vroči) pás geografija frigid (torrid) zone
kilni pás medicina hernia truss; (prepasnica, ešarpa) sash
rešilni pás life belt, ZDA life preserver
pás z naboji cartridge belt
varnostni pás (avto, letalo) seat belt
pripnite si pasove, prosim! fasten your belts, please!
zadrgniti si pás (še za eno luknjo) to tighten one's belt, to pull in one's belt (another hole)
popustiti pás (po obilni jedi) (figurativno) to let out a reef
pás za nogavice, steznik ipd. suspender belt

pás ceinture ženski spol , courroie ženski spol ; (vojaški) ceinturon moški spol ; bandage moški spol , sangle ženski spol ; (stas) taille ženski spol ; geografija zone ženski spol

pas obzidja zone de murailles
držalni pas courroie de protection
gasilski pas ceinturon à crochet
kilni pas bandage (ali ceinture) herniaire
krepostni pas ceinture de chasteté
mejni, primorski pas zone frontière, littorale
mrzli in ledeni, polarni, tropski, vroči, zmerni pas zone froide et glaciale, polaire, tropicale, torride, tempérée
naramni pas (padalski) sangle d'épaule
navezni pas (pri padalu) ceinture d'attache
obmejni pas zone frontière (ali frontalière), frontière ženski spol
ortopedski pas ceinture de soutien (ali orthopédique)
plavalni, rešilni, varnostni pas ceinture de natation, de sauvetage, de sûreté
prepovedan pas zone interdite
zeleni pas zone (ali bande ženski spol) de verdure, ceinture (ali zone) verte
obseg čez pas tour moški spol de taille
klanjati se komu do pasu saluer quelqu'un très bas
obdati s pasom ceinturer
objeti okrog pasu prendre par la taille
zadrgniti si pas (familiarno) se serrer (ali se mettre) la ceinture

pás cinturón m

hlačni pas pretina f; geogr zona f
plavalni, rešilni pas cinturón de nadar, cinturón salvavidas
kilni pas (med) braguero m
trebušni pas faja f
zaponka za pas hebilla f de cinturón
vroči (zmerni, mrzli) pas zona f tórrida (templada, glacial)
pas za ženske nogavice faja f
zeleni pas zona verde
varnostni pas cinturón de seguridad
pas si ožje zategniti apretarse el cinturón, fig imponerse privaciones