Franja

semafór

železniški semafor semáforo m de ferrocarril
cestni prometni semafor luz f del tráfico, semáforo m (de tráfico)
utripajoči semafor semáforo intermitente
voziti skozi križišče ob rdečem semaforju pasarse un semáforo en rojo

sèmenj (-mnja) m

1. mercato, fiera:
živinski semenj fiera del bestiame

2. pren. schiamazzo, putiferio; vulg. casino

semenovod samostalnik
anatomija (del spolnega organa) ▸ ondóvezeték

semenovòd (-óda) m biol. dotto seminale, spermatico; med., vet.
vnetje semenovoda infiammazione del dotto seminale, del dotto seminifero

seméster semestre m ; (na univerzi) curso m académico

konec semestra (univ) terminación f del curso, clausura f de clases
zimski (poletni) semester curso de invierno (de verano)

senát senado m ; (univerzitetni) claustro m (de profesores)

sodni senat sala f
sklep senata decreto m del senado

senáten

senatni odbor comisión f del senado

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni

sence samostalnik
ponavadi v množini (del glave) ▸ halánték

senno m pamet; razum, razumnost:
il senno di poi zapoznelo pametnjakarstvo
uomo di senno pameten, razumen mož
PREGOVORI: del senno di poi son piene le fosse preg. po nesreči zna biti vsak pameten

senó heno m

kosec sena segador m del heno
kop(ic)a sena hacina f (ali montón m) de heno
košnja sena siega f del heno
kositi seno segar heno
spravljati seno henificar, hacer heno
obračalnica sena tornadera f de heno

sentido prisrčen, iskren; boleč; otožen; občutljiv, razdražljiv

sentido m čut, smisel, pomen; razsodnost; zavest; pamet; stran, smer; smoter, namen
sentido común zdrava pamet
sentido primitivo prvoten pomen
el sentido del oído (olfato, tacto, gusto, de la vista) sluh (vonj, tip, okus, vid)
sentido de la orientación čut za orientacijo
contrario al sentido nespameten
falto de sentido nesmiseln, nespameten
con sentido po smislu
en este sentido v tem smislu; v tej smeri; v tem pogledu
en sentido recto naravnost naprej
en sentido inverso v obratnem redu
en pleno sentido (ali en el sentido riguroso) de la palabra v polnem (pravem) pomenu besede
carecer de sentido no tener sentido biti nesmiseln, nobenega smisla ne imeti
cuesta un sentido stane ogromno denarja
dar un sentido malo (a) nekaj slabo razlagati, zameriti
dar otro sentido (a) drugače nekaj razlagati, drug smisel dati
perder el sentido zavest izgubiti, omedleti; fig glavo izgubiti
tomar en buen sentido v dobrem smislu sprejeti
los cinco sentidos petero čutov; fig zdrava pamet
en todos los sentidos v vsakem pogledu; povsod, na vse strani
privado (ali falto) de los sentidos onesveščen, v omedlevici

sentimento m

1. zavest:
uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe

2. čut:
avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast

3. čustvo:
sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo

4. čustva, afekti; čustvena sfera:
ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune

5. pamet, razsodnost:
ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček

sentimiento moški spol čustvo; čut; jeza; obžalovanje; sožalje; bolečina

sentimiento del deber čut dolžnosti
sentimiento delicioso občutek slasti
con hondo (ali profundo) sentimiento z globokim obžalovanjem
le acompaño (a V.) con mi sentimiento (ali en el sentimiento) izražam Vam svoje sožalje
tener un sentimiento (contra) jeziti se na koga
sentimientos de amistad prijateljska čustva

separación ženski spol (iz)ločitev; zakonska razveza; samota

separación del servicio izstop iz vojaške službe

separar ločiti, razdružiti, razdvojiti; izločiti; razvezati (zakon); odrezati

separar a alg. de su empleo koga odstaviti s službenega mesta
separarse ločiti se
separarse de una casa (trg) izstopiti iz tvrdke
separarse del servicio (voj) zapustiti vojaško službo

separátor (-ja) m

1. teh. separatore; mont. (rudniški separator) tavola dormiente:
elektrostatični, magnetni separator separatore elettrostatico, magnetico
magnetni separator za kovine separatore magnetico per minerali
oljni separator separatore di olio

2. agr.
separator za grozdje separatore per uva
separator smetane separatore della panna
separator za pečke (grozdnih jagod) spartisemi
separator gnojnice separatore del liquame, dei fanghi di fogna

servicio moški spol služba; postrežba; poslovanje, obrat; promet; vojaška služba; služinčad; namizna posoda, servis; nočna posoda; šport sérvis; klistir

servicio activo aktivna služba
servicio aéreo letalska služba (promet)
servicio de (ali para) té (café) čajni (kavni) servis
servicio corporal tlaka
servicio de correos, servicio postal poštna služba (promet)
servicio de cuartel služba v vojašnici
servicio de incendios požarna bramba
servicio de manicura neseser za manikiro
servicio de mesa namizni servis
servicio militar vojaška služba
servicio telefónico telefonska služba
horas de servicio uradne ure, obratovalni čas
mozo de servicio služabnik
mujer de servicio servirka
oficial en servicio ordonančni (dežurni) častnik
de servicio službujoč, dežuren
estar en el servicio vojaščino služiti
estar en (ali al) servicio de biti v službi pri
estoy al servicio de V. Vaš sluga (vljudnostna formula)
hacer el servicio služiti, službo opravljati
prestar servicio (en) služiti (pri)
prestar un servicio, rendir un servicio napraviti uslugo
retirarse del servicio iti v pokoj
ofrecer sus servicios ponuditi svoje usluge
tener servicio imeti službo

Servius -iī, m (= „suženjski otrok“: servus) Sêrvij, od kralja Servija Tulija (gl. Tullius) rimsko ime, zlasti Sulpicijevega rodu (gl. Sulpicius). Neki Servius (Sulpicius) je bil pesnik in govornik: PLIN. IUN., te dicere possum (sc. inter doctos et amicos) ... Servi H., nec sunt minus improba Servi ... carmina O. Poleg Sulpicijev je pomemben še Servius Maurus Honōrātus Servij Maver Honorat (nav. imenovan le Servius Servij), učeni slovničar iz 5. stoletja po Kr., znameniti komentator Vergilijevih del.

sesípanje (-a) n crollo, frana:
sesipanje zemlje smottamento del terreno