Franja

pan moški spol kruh, hlebec kruha; žito; njiva

pan ázimo, pan cenceño nekvašen kruh
pan de azúcar čok sladkorja
pan blanco bel kruh
pan candeal, pan de trigo pšeničen kruh
pan casero domač kruh
pan de centeno ržen kruh, črn kruh
pan de especia(s) poprnjak, medenjak, mali kruhek
pan fermentado kvašen kruh
pan de gluten kruh za diabetike
pan de Graham graham (kruh)
pan de lujo najboljši pšenični kruh
pan de maíz koruzni kruh
pan moreno črn kruh
pan de munición komis
pan de oro zlata ploščica
oro en panes zlata pena
pan sentado, pan de un día para otro postan kruh
pan tostado pražen kruh
pan de Viena žemlja
corteza de pan krušna skorja
la miga del pan krušna sredica
un pedazo de pan kos kruha
a pan y agua ob kruhu in vodi (kazen)
cocer pan kruh peči
no cocérsele a uno el pan skoprneti od nestrpnosti
comer el pan (de) biti vzdrževan (od), biti v službi pri kom, njegov kruh jesti
es mejor que el pan on je srčno dober človek
ganar su pan kruh si služiti
venderse como el pan iti dobro v prodajo
no tener para pan zelo reven biti
panes pl žito

pandō -ere, pandi, pansum ali passum (causativum k patere)

I.

1. razpeti (razpenjati), razprostreti (razprostirati), razpreti (razpirati): Plin., Vitr., Prud. idr., vela O., pennas V., bracchia pandit ulmus V., manibus ali palmis passis Ci., aciem pandere L. razširiti, capillus passus, crines passi C. idr. razpuščeni, (sc. pavo) pictā pandit spectacula caudā H. (pava) je lepo videti, ko razširi pisan rep; pren.: divina bona late se pandunt Ci. dobivajo daljnosežno moč (vpliv), verba passa Ap. nevezana beseda, proza.

2. occ. razgrniti (razgrinjati) za sušenje, (po)sušiti: uva passa Pl. (pl.) rozine = racemi passi V., lac passum O. usirjeno mleko, sir; šalj.: senex passus Luc. usahel starec. —

II.

1. odpreti (odpirati): Lucr., ianuam Pl., moenia urbis V., panduntur portae V., (sc. Cerberus) tria guttura pandens V., panditur planities L. se odpira, se razprostira.

2. metaf.
a) za hojo pripraviti (pripravljati), odpreti (odpirati) = narediti (delati) dostopno, prehodno, začen(ja)ti: rupem ferro pandunt L. si naredijo (utrejo) pot skozi skale, viam fugae, salutis L., panduntur inter ordines viae L. utiriti si, utreti si, ugladiti si, e faucibus angustis panditur mare L., spectacula H., tempora veris se pandunt Lucr.
b) razložiti (razlagati), povedati (pripovedovati), naznaniti (naznanjati), na znanje da(ja)ti, razode(va)ti: Cat., Lucan., Plin., Petr. idr., pande requirenti nomen O., ordine singula pandere V., partem Ausoniae pandit Apollo V.

pandus 3 (pandere) vdrt, vbokel, upognjen, ukrivljen: Mart., Q., Vitr. idr., lances V. votle, carinae V., cornua O. (vbokli upogib je med rogovoma, ki si jih moramo zamisliti kot celoto), iuga O., naris O. potlačen, asellus O. z upognjenim hrbtom, delphini O. z vzbočenim hrbtom, suspiciens pandos autumni pondere ramos O. šibeče se veje; kot priimek Pandus -i, m Pánd =„Upognjenec“, npr. Latinius Pandus T.

panier [panje] masculin jerbas, košara, košarica, koš; koš (pri košarki)

panier à linge, aux ordures, à ouvrage, à pain, à provisions košara za perilo, koš za odpadke, košarica za šivanje, za kruh, jerbas (košara) za živila (jestvine)
panier de bonde vrša, sak (za ribe)
panier percé (figuré) zapravljivec
panier repas kosilo v košarici (za potnike)
panier à salade priprava za odcejanje solate; populaire marica, policijski avto
la balle au panier (sport) košarka
fond masculin du panier izvržek
le dessus du panier (kar je) najboljše
sot comme un panier neumen ko noč
faire danser l'anse du panier goljufati, prisvojiti si denar pri nakupovanju (o služkinjah)
jeter au panier vreči v koš
mettre dans le même panier metati vse v isti koš, z vsem enako ravnati
mettre tous ses œufs dans le même panier vložiti vse svoje premoženje v eno podjetje (in s tem tvegati, da izgubimo vse)
réussir un panier doseči koš (pri košarki)

Panier, das, auf sein Panier schreiben figurativ izbrati si za vodilo

panker samostalnik
1. (glasbenik) ▸ punkzenészSopomenke: punker

2. (ljubitelj punk glasbe) ▸ punk
Ko si nadenem kovinske bodice, sklepajo, da sem panker, kar seveda nikakor nisem. ▸ Amikor felteszem a fémszögecseket, arra következtetnek, hogy punk vagyok, ami persze nem igaz.
Sopomenke: punker

panse [pɑ̃s] féminin, zoologie prežvekovalnik, vamp; familier velik trebuh, trebuh steklenice, vaze; okroglina (črke)

il a les yeux plus grands que la panse ima večje oči kot želodec
crever la panse à quelqu'un ubiti koga
se remplir la panse, s'en mettre plein la panse napolniti, nabasati si želodec

pantalon [pɑ̃talɔ̃] masculin (dolge) hlače

pantalon à bretelles, corsaire, en flanelle, de sport, de ski hlače na naramnice, tričetrtinske, flanelaste, športne, smučarske hlače
pantalon couche hlačke s plenico
pantalon collant, fuseau tesno se oprimajoče hlače
pantalon de dame damske dolge hlače
mettre, enfiler son pantalon obleči, natakniti si hlače

pantoufle [pɑ̃tuflə] féminin copata

en pantoufles (figuré) z vso komodnostjo, neženirano, zanikrno, malomarno
et caetera pantoufle in tako dalje; ostalo si lahko mislimo
ne pas quitter ses pantoufles, passer sa vie dans ses pantoufles živeti mirno, zapečkarsko življenje, brez ambicij
raisonner comme une pantoufle (populaire) bedasto umovati

papāver -eris, n, star. m: Ca. fr., Varr. fr., Pl.

1. mak: Cat., Plin. idr., soporiferum V., Cereale V. Cereri posvečen, melliti verborum globuli et omnia dicta factaque quasi papavere et sesamo sparsa Petr.; preg.: confit cito; non hercle minus divorse distrahitur cito, quam si formicis tu obicias papaverem Pl.
a) kolekt. = makovi cvetovi: interea placidam redimita papavere frontem nox venit O.
b) pl. papavera α) različne vrste maka: Plin. β) makovci: papavera lasso collo Petr. poet., papaverum capita L. makove glave, makovke. γ) makovi cvetovi: Pr., Plin. δ) makovo zrnje, mak: O., Lethaeo perfusa papavera somno V. τ) makove glavice, makovice: decutere papavera altissima Plin.

2. metaf. papaver fici Tert. smokvino zrnje.

papír (-ja) m

1. carta:
mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
zaviti v papir incartare
vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
pola, rizma papirja foglio, risma di carta
cigaretni papir cartina da sigarette
filtrirni papir cartina da filtro
fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
kolkovani papir carta bollata
papir za pivnike carta assorbente
pisarniški papir carta da scrivere
pisemski papir carta da lettere
risalni papir carta da disegno
toaletni papir carta igienica
biblijski papir carta bibbia
brezlesni papir carta senza legno
časopisni papir carta da giornale
izolirni papir carta isolante
japonski (svileni) papir carta di riso
konceptni papir carta da brutta copia
krep papir carta crespata
kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
milimetrski papir carta millimetrata
notni papir carta da musica
oljnati papir carta oleata
pavs papir carta lucida
recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
smirkov papir carta smerigliata
staniol papir carta stagnola
stekleni papir carta vetrata
svileni papir carta velina

2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

3. šport. peso minimosca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
papir vse prenese la carta si lascia scrivere
pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

pār, paris, abl. sg. -ī, subst. tudi -e, nom. pl. n -ia, gen. -ium

I. subst.

1. m, f enak (enaka), vrstnik (vrstnica), tovariš(ica), prijatelj(ica), drug (družica): quaeret parem H. družico, opulentus par Pl. tovariš pri obedu, infans cum paribus (s tovariši, z vrstniki) inquinata sum Petr.; poseb. soprog, soproga: accumbit cum pare quisque suo O., serpens parem quaerens Hyg.

2. n
a) enako: pari par respondere Pl. ali paria paribus respondere Ci. vračati z isto mero, vračati milo za drago (nemilo za nedrago), par pari respondere Ci. na roke, v gotovih denarjih, z gotovino plačevati, par pari referre Ter. odmeriti (odmerjati), kakor se je (komu) odmerilo (kakor se (komu) odmeri), paria facere Sen. ph. prav tako storiti, toda paria facere cum rationibus domini Col. gospodove račune prav zaključiti (zaključevati), tako tudi pren.: velut paria secum facere (o naravi) Plin. tako rekoč plačevati sebe s samo seboj, cotidie cum vitā paria facere Sen. ph. obračuna(va)ti (delati račun, prihajati na čisto) z življenjem, paria facere cum influentibus negotiis Sen. ph. dovršiti, povsem dokončati opravke, poteram tecum et hāc Maecenatis sententiā parem facere rationem Sen. ph. lahko bi te s to Mecenatovo mislijo povsem izplačal, s to Mecenatovo mislijo bi se lahko povsem pobotal s teboj, paria pessimis audere Sen. ph. preizkušati se v drznosti z najhujšimi (ljudmi), par impar ludere H., Augustus ap. Suet. igrati (otroško igro) „liho—sodo“, ex pari Sen. ph. enako, prav tako, na enak način.
b) dvojica, par: Suet., Vell. idr., columbarum O., gladiatorum Ci., tria aut quattuor paria amicorum Ci., par nobile fratrum H. —

II. adj.

1. par komu, paroma (po dva in dva, v parih) združen, podoben: imago par ventis V. podobna, ut coeat par pari H.; preg.: pares cum paribus facillime congregantur Ci. = „volk se z volkom druži“, „kljuka se kvake drži“, „gliha vkup štriha“; prim: ut solent pares facile congregari cum paribus Amm. in gr. ἀεὶ τὸν ὅμοιον ἄγει ϑεὸς ὡς τὸν ὅμοιον Hom.

2. enak (po velikosti, meri, moči, vrednosti, imenitnosti), isti (komu čemu): pari intervallo C., mons pari tractu S. v isti smeri, pares in proelium ineunt V., pari leto affici N., pari modo N. na enak način, enako, prav tako, pari atque dictator imperio N. z isto oblastjo kakor kak diktator, parem sapientiam hic habet ac formam Pl., quibus illi agros dederunt quosque postea in parem (po nekaterih izdajah partem) iuris libertatisque condicionem atque ipsi erant receperunt C.; šele od L. par quam; tudi: omnia fuisse in Themistocle paria et Coriolano Ci.; z dat.: summa par huic pecuniae Cu., Cratippusque, familiaris noster, quem ego parem summis Peripateticis iudico Ci., parissumi estis hibus Pl.; z gen.: paria horum N. enaki dogodki kakor ti, cuius paucos pares tulit Ci. njemu enake; opisano s cum: quem tu parem cum liberis tuis fecisti S., erant ei quaedam ex his paria cum Crasso Ci.; z inter se: eas (sc. virtutes) esse inter se aequales et pares Ci. povsem enake med seboj; prav redko z nekakšnim abl. comparationis: Marcia … in qua par facies nobilitate sua O., scalae pares moenium altitudine S. fr.; stvar, v kateri se kaže enakost, večinoma v samem abl. (v sl. v čem, po čem, glede na kaj): pares aetate ministri V., par annis O., ceteris par est libertate Ci.; pa tudi v abl. z in: ut sint pares in amore et aequales Ci.; redko v gen.: aetatis mentisque pares Sil.; tudi: par ad (glede na) virtutem L.; pesn.: pares cantare V. enak(ovredn)a si v petju.

3. enak po moči = kos komu: nemo ei par erat eloquentiā N., quibus ne dii quidem immortales pares esse possint C., par Atlanti viribus O., nullo in loco iam praedonibus pares esse (meriti se) poteramus Ci., neque terrā neque mari hostes pares esse (meriti se, kosati se) potuerant N., aut ope Palladis Tydiden superis parem? H., neque se parem armis existumabat S., adhuc pares non sumus (sc. fletui) Ci., p. adversus victores Iust., par in adversandum L.; abs.: universos pares esse N., pari proelio discedere N. iz neodločene bitke; kot subst. m nasprotnik: habeo parem, quem das, Hannibalem L., nec quemquam aspernari parem, qui se offerret L.

4. primeren, spodoben, dostojen: Pl., conubium Cat. enakoroden, istoroden, haud secus quam par esse Cu., rebus par oratio Ci., ut par est Ci., Lucr. kakor se spodobi, par est Ci., Cat., Lucr. idr.; z ACI: relinqui eum par non esse N., par est primum ipsum esse virum bonum Ci., quod me scire par sit T.; redko: non par videtur … illis paedagogus una ut siet Pl. — Adv. pariter

I. enako, na enak način, prav tako: Afr. ap. Non., Ter., Ph., p. volens S., Siculi causam suam perisse querentur et me cum pariter moleste ferent Ci., sed eā (sc. caritate) non pariter omnes egemus Ci.; pariter … pariter = gr. ἅμα … ἅμα: p. Phoebes, p. maris ira recessit O.; pariter … qualis: Pl., S.; z ac, atque, et, ut: enako kot, prav tako kakor: Pl., Ter., Ci. idr., voltu [colore motu] corporis pariter atque animo varius S., p. ac si hostes adessent S. prav tako, kakor da so (kakor da bi bili) sovražniki navzoči; tudi: p. et … et: L., Q.; z dat. le pri L.: p. ultimae propinquis. —

II.

1. v družbi, skupaj s kom, s kom vred: Ci. idr., cum ipso p. educatur Cu., Numidae p. cum equitibus adcurrunt S.; z dat.: Stat.

2. ob istem času, istočasno, sočasno, obenem, hkrati, skupaj: pariter cum occasu solis S., pariter cum luna crescere Ci., nam plura castella Pompeius pariter distinendae manus causā tentaverat C.; ponovljeno: hanc pariter vidit, pariter heros optavit O. je videl in si obenem zaželel.

para za; zaradi; proti, k; do; da bi

para acabar de una vez kratko malo
para allá tja
salir para Paris odpotovati v Pariz
va para una hora je že skoraj eno uro od tega
para siempre za vedno
no sirve para nada ni za nobeno rabo, ni nič vredno
ser para poco malo sposoben biti
¿para qué lo haces? čemu delaš to?
no hay para qué decir que... odveč je reči, da ...
estoy para marchar nameravam odpotovati
para mí zame; kar se mene tiče
leer para sí zase (tiho) čitati
está amable para conmigo je prijazen z menoj
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale
estoy para V. na uslugo sem Vam
para que da (bi)

paragone m

1. primera, primerjava; primer:
paragone calzante ustrezna primerjava
termini del paragone elementa primerjave
in paragone di, a paragone di v primeri s
mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
portare un paragone navesti primer

2. kem.
oro di fine paragone fino zlato
pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti

paraōcchi m plašnice:
avere i paraocchi pren. zatiskati si oči
procedere con i paraocchi pren. kaj delati ne oziraje se na druge

pardon¹ [pa:dn] samostalnik
oprostitev, odpuščanje (for za)
pravno pomilostitev
cerkev odpustek

pravno general pardon splošna amnestija
to beg (ali ask) s.o.'s pardon prositi koga za odpuščanje
(I) beg your pardon oprosti, prosim
(I beg your) pardon? prosim?, kaj si rekel?

pardonner [-dɔne] verbe transitif odpustiti, oprostiti; pomilostiti; verbe intransitif odpustiti; prizanesti (à quelqu'un komu)

se pardonner biti odpustljiv, oprostljiv; odpustiti si, oprostiti si
pardonnez-moi oprostite mi
pardonner les péchés odpustiti grehe
cette maladie ne pardonne pas ta bolezen ne prizanaša
cela ne pardonne pas to ima usodne posledice
une erreur qui ne pardonne pas nepopravljiva napaka
faute avouée est à moitié pardonnée priznan greh (napaka) je že na pol odpuščen(a)

parecer [-zc-] pokazati se, pojaviti se, zdeti se; izgledati (kot); podoben biti

parecer bien lepo izgledati, biti prijetne zunanjosti, ugajati
me parece bien sem za to
según (ali a lo que) parece, al parecer, parece ser que... kot se zdi, kot je videti
parece no saberlo zdi se, da tega ne ve
si a V. le parece... če Vam je prav
esto se le parece to je njemu podobno
parece que va a llover na dež kaže
¿le parece bien ? se strinjate? Vam je prav?
¡(qué) le parece! neverjetno!
¿qué te parece? kaj meniš?
quien no parece, perece odsotni nimajo nikoli prav
parecerse (a) podoben biti
se le parece mucho zelo mu je podoben

pareggio m (pl. -gi)

1. izravnava:
il bilancio si è chiuso in pareggio zaključna bilanca je izravnana

2. šport izenačenje

parēns² -entis, f, m (parere = gīgnere)

1. f roditeljica, rodnica, mati: parens Idaea O. ali parens Idaea deûm V. = Cybele, Tegeaea ali Euandri O. = Carmenta, principum coniuges ac parentes T. soproge in matere.

2. m roditelj, rodnik, oče: Enn. ap. Non., T., parens tuus, Torquate Ci., mortem offerre parenti Ci., solitae parentis (= Iovis) laudes H., parens liberorum an orbus Q., uterque parens O. oba roditelja, oba starša, oče in mati; occ.
a) prednik, ded, praded, praoče, očak: Tros V. praoče Trojancev, parentis (praočeta) Pilumni Turnus valle sedebat V. (prim.: Pilumnus illi (sc. Turno) quartus pater (= abavus prapraded) V. in: Dauno possem incolumem (sc. Turnum) servare parenti (praoče) V., victor Abantiades patrios cum coniuge muros intrat et inmeriti vindex ultorque parentis (deda) adgreditur Proetum O.
b) bratranec: parens et ipse Tarquinii Eutr. (o Brutu).

3. parentēs -um in -ium, m roditelji, starši (naspr. liberī): Pl., H., T. idr., parentes cum liberis C., liberi parentes suos orabant Ci., pietas in parentes Ci., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev; occ.
a) stari = ded in babica, praded in prababica, praočetje, predniki (prim. gr. πατέρες): Icti., si ad pueros pertinebit, de liberis suis cogitent, si ad senes, de patribus aut parentibus Ci., veterum decora parentum V., more parentum V. (prim. more maiorum).
b) svojci, sorodniki, bratranci: Fl., Lamp., solent rei capitis adhibere vobis parentes, duos fratres ego nuper amisi Cu. — Parens in parentes tudi o živalih in rastl.: Varr., Plin., Stat., Cels.

4. metaf. m in f oče, mati = začetnik (začetnica), ustanovitelj(ica), utemeljitelj(ica), vzročnik (vzročnica), povzročitelj(ica), iznajditelj(ica), izumitelj(ica); o stvareh = vir, vzrok: Plin., operum, philosophiae Ci., curvae lyrae H. iznajditelj, izumitelj, neque enim te fugit laudandarum artium omnium procreatricem quandam et quasi parentem eam quam φιλοσοφίαν Graeci vocant ab hominibus doctissimis iudicari Ci., earum rerum parens est sapientia Ci.; tudi = hranitelj, ohranjevalec, vzdrževalec, dobrotnik (poseb. kot častni priimek): patriae T., legionum Stat., conservatorem urbis, quem parentem esse dixerunt Ci. ep.; occ. materinsko (matično) mesto, materinska (matična) dežela: certare pio certamine cuiuslibet bonae artis ac virtutis ausi sumus cum parentibus quaeque civitas et conditoribus suis L., Sidon Thebarum Boeotiarum parens Plin., cum ita contra matrem suam ac parentem urbem consurgeret Fl.

Opomba: Parēns pomeni očeta in mater kot roditelja, starša, torej v naravnem razmerju, pater, mater pa bolj v nravnem, socialnem in državljanskem razmerju.