Franja

frūstum -ī, n (prim. gr. θραύω [iz *θραύσjω] zlomim, θρύπτω drobim)

1. drobtina, troha, kos, grižljaj: O., Suet., Amm., frusta panis Ca. ap. Gell., Sen. ph., Iuv., fr. esculenta Ci., pars in frusta secant (carnes) V.

2. metaf.
a) kos: frustum pueri! Pl. ti majceni paberek!
b) kos (o abstr.): minuta illa nec iam membra, sed frusta Q., philosophiam in partes, non in frusta dividam Sen. ph.

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.

fucileria f puškarjenje, pokanje pušk:
fuoco di fucileria ogenj iz pušk, puškarjenje

fūco -āre -āvī -ātum (fucus1)

1. barvati, pleskati: vellera … hyali saturo fucata colore V. pobarvana s temnim zelenilom steklene barve, f. vellus Sil., fucatae vestes T., fucatae colore tabulae T. prebeljene; occ. (lica, kožo) ličiti, lepotičiti: color stercore fucatus crocodili H. barvilo, pripravljeno iz krokodilovega blata, f. oculos circumducto nigrore Cypr.

2. (po)rdečiti, rdeče (po)barvati, škrlatno (po)barvati: Assyrio fucatur lana veneno V., ephippia fucata Ap., ministri fucandae purpurae Amm. pomočniki v barvalnici s škrlatom (bagrilnici), pomočniki pri barvanju s škrlatom (bagrniki); occ. (lica, telo) rdeče barvati, lepotičiti: est aliis (puellis) fucandi cura coloris O., formam fucata … Cleopatra Lucan., f. corpora Q.

3. klas. le metaf. „olepšati“ = popačiti, ponarediti, večinoma v pt. pf.: fucatus candor et rubor Ci. ponarejeno belo in rdeče barvilo, fucatus nitor Ci., isdem ineptiis fucata sunt illa omnia Ci., fucata a sinceris secernere Ci., signa probitatis non fucata forensi specie Ci., lepido quae sunt fucata sonore Lucr., unum quodque genus (dicendi) … cum fucatur atque praelinitur, fit praestigiosum Gell., versus Homeri fucatior Gell., si veritas fucata mendacio est Lact. Adv. v komp. fūcātius: Aus.

fūcus¹ -ī, m (izpos. gr. φῦκος haluga (= morska alga rjave barve))

1. lakmusov lišaj, orselja (iz katere se pripravlja rdečilo): Plin., Q., qui Sidonio contendere ostro nescit Aquinatem potantia vellera fucum (kot nadomestilo za škrlat (bager)) H.

2. meton.
a) rdeča (škrlatna) barva, rdečina, škrlat, bager: Lucr., Cat., Tib., Lucan., Stat., Aus., Prud., Tyrius, purpureus O.
b) (rdečkasta) voskovina, zamazilo, „lotanje“: fucoque et floribus oras explent (apes) V.

3. metaf. videz, hlimba, pretvarjanje, pretvara, hinavščina: color venustatis non fuco inlitus, sed sanguine diffusus Ci., sine fuco ac fallaciis (aliteracija) Ci. brez prikrivanja, merx sine fucis H., fucum facere (alicui) Ter., Q., Ci. slepiti, za norca imeti (koga), veritatem fuco … mentiri Lact., iudices fuco illiti Amm., multa fucis illita Prud.

fuente ženski spol vir, studenec, vodnjak, vodomet, izvor; skleda

fuente artificial vodomet
fuente ascendente artezijski vodnjak
fuente de Herón Heronova buča
fuente luminosa, fuente mágica razsvetljen vodomet
beber en buenas fuentes črpati iz dobrih virov
fuente para ensalada skleda za solato

fuera zunaj; ven; drugod; na potovanju; pomorstvo na morju

de fuera od zunaj, zunaj; iz inozemstva
echar fuera ven vreči, vrata komu pokazati
¡fuera (de aquí)! proč!
¡fuera el sombrero! klobuk dol!
fuera de razen, izvzemši
fuera del caso neumesten, nepriličen
fuera de es(t)o vrh tega
fuera de Europa izvenevropski
fuera de lugar nedovoljen, nedopusten
fuera de propósito zgrešen, nesmiseln
fuera de razón, fuera de juicio nesmiseln
fuera de tiempo o nepravem času, času neprimeren
fuera de toda esperanza proti vsemu pričakovanju
estar fuera de juicio biti ob pamet
está fuera de la esfera de mi acción to je zunaj mojega delovnega področja
ir fuera de camino motiti se
quedar fuera de combate biti nesposoben za boj
fuera de que ne glede na to, da; razen da

fuerza ženski spol (telesna) moč, sila; odločnost, pogum; nasilje; posilstvo; trdnjava; vojna sila

fuerza de la costumbre moč navade
fuerza mayor višja sila
fuerza motriz gonilna sila
fuerza de sangre živalska, konjska sila; polnokrvnost
fuerza de tracción vlečna sila
fuerza de vapor parna sila
es fuerza potrebno je, treba je
hacer fuerza a alg. koga prisiliti, koga skušati prepričati
usar de fuerza uporabiti silo
a fuerza de s pomočjo, s
a fuerza de armas z oboroženo silo
a fuerza de brazos z marljivim delom; s silo
a fuerza de manos z vztrajnostjo
a fuerza de tiempo sčasoma
a viva fuerza, con toda la fuerza z vso silo, siloma
a la fuerza neobhodno; vsekakor; samoumevno
a la fuerza ahorcan sila kola lomi
fuerza a fuerza z vso silo
en fuerza de s pomočjo, s; po, zaradi
por fuerza s silo, siloma, nasilno; vsekakor; samoumevno
fuerzas pl vojna sila
fuerzas aéreas zračne sile
fuerzas armadas oborožene sile
fuerzas navales pomorske sile
cobrar fuerzas zbirati moči; ozdraveti
dar fuerzas krepiti
sacar fuerzas de flaqueza iz nuje napraviti krepost; ojunačiti se

Fūfius 3 Fúfij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Kal (Calēs). Poseb.

1. Q. Fūfius Calēnus Kvint Fufij Kalen (= iz Kal), nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.

2. L. Fuf. Lucij Fuf., je l. 98 M. Akvilija tožil izsiljevanja; toženca je zagovarjal sloveči govornik M. Antonij: Ci.

3. Q. Fūf. Calēnus, tr. pl. l. 61, je sodnike pripravil do tega, da so obtoženega Klodija oprostili; l. 59 je kot pretor držal s Cezarjem ter mu dobro služil v galski in državljanski vojni. Konz. l. 47, po Cezarjevi smrti Antonijev pristaš, umrl l. 41: Ci., C., Hirt.

4. C. Fuf. Geminus Gaj Fuf. Gemin, konz. l. 29 po Kr., Livijin ljubljenec, pozneje na Tiberijevo povelje usmrčen: T.

5. Fūfius, neki gledališki igralec: H.

Fuge¹, die, (-, -n) stik, fuga; ([Riß] Riss) reža, špranja; Technik spoj; aus den Fugen geraten/gehen iti iz lima; aus den Fugen geraten sein biti zmešan, nor; in allen Fugen krachen razpadati

fuggire

A) v. intr. (pres. fuggo) pobegniti, bežati; zbežati, ubežati, uiti (tudi pren.):
fuggire dalle mani dei nemici pobegniti iz sovražnikovih krempljev
fuggire all'impazzata bežati kot nor
fuggire di galera uiti iz zapora
fuggire di casa pobegniti z doma
a scappa e fuggi na pete na glavo, na vrat na nos
come fuggono gli anni kako leta bežijo

B) v. tr. izogniti se, izmikati se:
fuggire i pericoli izogibati se nevarnostim
fuggire la fatica izmikati se naporom

fuir* [fɥir] verbe intransitif (z)bežati, uteči, uhajati; figuré izgovarjati se; puščati (sod); verbe transitif bežati pred, izogibati se, ogniti se

l'hiver a fui zima je hitro odšla
fuir de sa maison, de son pays, de ses parents zbežati z doma, iz domovine, od staršev
un front qui fuit nazaj potisnjeno čelo
fuir le danger bežati pred nevarnostjo
faire fuir quelqu'un v beg koga pognati (zapoditi)
fuir ses responsabilités izogibati se odgovornostim, bežati pred njimi

fulciō -īre, fulsi, fultum (iz *fulc-sī, *fulc-tum; prim. lat. fulcrum)

1. podpreti, opreti, pokonci držati: Pl., Pr., Lucan., Mart., Iuv., Sil., Stat. idr. f. porticum Ci., vitis, nisi fulta est fertur ad terram Ci., Atlas, caelum qui vertice fulcit V. nosi, caput fultum Pallantis V. naslonjena, pravis fultus male talis H. stoječ na … ; z gr. acc.: iuvencus latus molli fultus hyacintho V. z bokom oprt na … = ležeč na …

2. occ.
a) pritrditi, zaščititi, zavarovati: fultos emuniit obice postes V., ianuam serā f. O., parma fulta metallo Stat.
b) utreti, stopati po: pedibus fulcire pruinas Pr.
c) (z jedjo ali pijačo) okrepčati, osvežiti: omnia debet … fulcire cibus Lucr., cibis fulta Col., f. stomachum frequenti cibo Sen. ph., vino venas cadentes Sen. ph., infantem cibis Arn.

3. metaf. podpreti, podkrepiti, vzdržati, ne pustiti propasti ali da kaj propade: amicum Ci., equitem Romanum fulsit re, fide Ci., f. imperium Ci., cum labentem et prope cadentem rem publ. fulcire cuperetis Ci., horum consulum ruinas vestra virtute fulsistis Ci., Thermum litteris f. (namreč v mišljenju) Ci., f. salutem Lucr., totis viribus fulta acies L. na vso vojno moč oprt(a), serie genus f. Pr. rod razmnožiti, f. urbem libidine Iuv., Antiopa, aerumnis cor (gr. acc.) fulta Pers. s srcem, utopljenim v bridkosti, fultus praesidio domestico Iust., fiduciā fultus Amm.

Opomba: Pf. fulcīvī: Prisc. (neizpričano); pt. pf. fulcītus: Cael.

fulgeō -ēre, pesn.: (Luc. ap. Non., Pomp., Lucr., V., Val. Fl. fulgō -ere) fulsī (iz *fulg-sī), (—) (sor. s flagrō; gl. flagrō)

1. (za)bliskati se, zablisniti (se): Iove ali caelo fulgente Ci. kadar se bliska, fulsere ignes V. zaplameneli so bliski; tudi brezoseb.: si fulserit Ci., ubi primum fulsisset Mel.; metaf. o silnem govorniku: qui (Pericles) si tenui genere uteretur, numquam ab Aristophane poëta fulgere, tonare … dictus esset Ci.

2. metaf.
a) (za)bleščati se, lesketati (se), blesteti, sijati, svetiti se, žareti, migljati: Lucan., Q., Val. Fl., T., Sil., Suet. idr. sol radiis … fulsit Lucr., stellis fulgentibus Lucr., fulgent sidera nautis H., luna fulgebat H., fulget Lucifer, luna fulsit, dies fulget, fulgens caelum O., postquam inter sidera pelex fulsit O.; o kovinah in orožju: tecta ebore et auro fulgentia Ci., nec domus argento fulgenti auroque renidet Lucr., aurato fulgebat Apolline puppis V., cingor fulgentibus armis V., fulgens Capitolium H., ut primo concursu fulsere gladii L., telum cuspide fulget acutā O., velamina fulgentia auro O., aulaea purpurā auroque fulgentia Cu., nisi fulserit anulus Iuv.; o nekovinskih stvareh le pesn. in poklas.: oculi lucidum fulgentes H., picta fulgenti murice vestis V., fulgens Tyrio subtegmine vestis Tib., vestibus non purpurā … fulgentibus Q.; enalaga: (o osebah): hiqui fulgent purpurā Ci., fulgebat altā decurrens aureus arce V. v zlatem okrasju (lišpu), aere caput (gr. acc.) fulgens Mezentius V., pueri bis seni fulgent V. se leskeče (v orožju), illae … , quas fulgere cernis in armis V., exercitus fulget armis Cu., aciem hostium auro purpuraque fulgentem intueri Cu., fulgere in armis Prud.
b) occ. sijajno se izkazati, odlikovati se: Luc. ap. Non., Lucr., Val. Fl. idr., fulgebat enim iam in adulescentulo indoles virtutis N., fulgens imperio … Africae H., virtus intaminatis fulget honoribus H., f. nobili patre Sen. tr., sacerdotio fulgens T., fretus fulgente iuventā Sil., Scipio … multā fulgebat imagine avorum Sil., claritas fulsura Aug. — Od tod adj. pt. pr. fulgēns -entis, adv. komp. fulgentius

1. bleščeč, lesketajoč (se), sijajen: fax Tib., agmen Vell., facies fulgentior Sen. ph., consul fulgentior ostro Sil., sidera fulgentissima Col., quod in caelo fulgentissimum vident Aug., quia (colores) sic fulgentius radiant Plin.

2. metaf. sijajen, odličen: iuvenis fulgentissimus Vell. sijajnih zaslug, fulgentissimum C., Caesaris opus Vell., fulgentissimum … os (sc. Ciceronis) Vell. nadvse sijajna zgovornost, duo fulgentissima cognomina Val. Max., alioqui fulgentius instrui poterat luxuria Plin.

fūlīgō -inis, f (prim. sor. lat. fūmus iz *dhū-mos)

1. saje: Col., Iuv., P. Veg., os oblitum fuligine Pl., quasi fuligine abstersā Ci., fuligine multa pingues taedae Lucr., f. lucubrationum Q. saje luči pri ponočnem učenju; pren: f. verborum et argutiarum Gell.

2. metaf. barvilo, ličilo (iz saj), lepotilno črnilo: supercilium madidā fuligine tinctum Iuv.

fullō -ōnis, m (prim. gr. φαλός blesteč, φάλιος svetel, bel, φαληρός, dor. φαλᾱρός blesteč, lat. fulica, fulix, fenestra)

1. valjavec ali belilec, ki je toge iz belega sukna valjal, snažil in belil z belo kredo: Lamp., Varr., H., Sen. ph., Plin., Mart., Pomp. fr., Tit. fr., Eccl.

2. valjavec, o mladeniču, ki se daje zlorabiti hotnikom moških: Nov. ap. Prisc., Tert.

3. naslov neke Laberijeve komedije: Gell.

4. metaf. valjavec, neki hrošč: Plin. — Kot rim. priimek Fullō -ōnis, m Fulon: L., Macr.

fulmen -inis, n (iz *fulg-men ali *fulg-smen: fulgēre)

1. strela, gromska strela, tresk: ni fulminis icti conciderunt Ci., fulmine percussus est Ci., fulmina emittere Ci. ali mittere, iactare O. ali spargere in terras O. ali torquere V. ali quassare Ph. (vse o Jupitru), fulmen cadit, decidit Ci., f. transit per saxa Lucr., cur numquam caelo iacit … puro Iuppiter in terras fulmen … ? Lucr., fulmina volant Lucr., falarica venit fulminis acta modo V. hitro kakor gromska strela, minister fulminis H. (o Jupitrovem orlu), fulmina … sic undique micabant, ut … L., inevitabile f. O., fictile O. glinena, tacitum Lucan., brez groma, incerta fulmina Lucan. za katere se ne ve, kam bodo udarile; konkr.: non enim te puto esse cum qui Iovi fulmen fabricatos esse Cyclopas in Aetna putes Ci.

2. sinekdoha blisk: ea lex inter fulmina et tonitrua ferebatur Ci., tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat Ci., praesagi fulminis ignes V., praesaga fulmina Val. Fl., fulmina micantia O.; pesn.: fulmen ab ore venit O. ognjen puh.

3. metaf.
a) udarec = nesreča: contemnere fulmina fortunae Ci., quae duo fulmina domum meam … perculerint, non ignorare vos Quirites arbitror L., tuo de fulmine partem deme O. (o Avgustu), tanti fulminis metus Q., fulminibus me … iubes tantaeque ruinae … praestare caput? Lucan., fulmen Romanis destinatum Saguntino igne conflatur Fl., fulmina fati Amm.; occ. uničevalna sila (moč): fulmen habent in dentibus (apri) O., f. verborum Ci., eloquentiae Q., linguae Sil., fulmina Ciceronis (= Ciceronis eloquentiae) Col.
b) v pl. bliski = iskrost oči: tune illa viri … fulmina pertuleris? Sil. bliskave oči, fulmina oculorum tuorum ferre non possum Aur.

4. meton. (o osebah) nepremagljiv (vojni) junak, opora: cum duo fulmina nostri imperii L. et Cu. Scipiones occidissent Ci., Scipiadās, belli fulmen Lucr., duo fulmina belli V., fulmen Carthaginis (= Hannibal) Sil., fulmina illa bellorum Amm.

fulmenta -ae, f (iz *fulc-menta: fulcīre)

1. opora Ca., Luc. ap. Non.

2. peta (pri čevlju), opetnik: Pl.

fulmentum -ī, n (iz *fulc-mentum: fulcīre)

1. opora, podpora: Vitr., Cels., Amm., Aquitanicum Sid. steber iz akvitanskega marmorja.

2. occ. posteljna noga, posteljni podstavek: uni pedi subiciendum fulmentum est Cels. podložek; preg.: fulmenta lectum scandunt Varr. ap. Non. = „jajce več kakor puta (= kokoš) ve.“

Fulvius 3 (fulvus, Fulvius torej = „Rjavec“) Fúlvij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb. znani so:

1. Cn. Fulvius Maximus Centumalus Gnej Fulvij Maksim Centumal, ki je kot konz. l. 298 premagal Samnite (pri Bovijanu), l. 297 pa kot pretor Etruščane: L.

2. Cn. Fulv. Centumalus je kot konz. premagal l. 229 ilirsko kraljico Tevto, l. 210 pa v boju s Hanibalom padel pri Herdoneji v Apuliji: L.

3. Q. Fulv. Flaccus Kvint Fulv. Flak se je kot konz. l. 212 srečno bojeval s Kartažani v Kampaniji ter prišel ob pravem času na pomoč Rimu, ki ga je ogrožal Hanibal; l. 212 je zopet osvojil Kapuo; pozneje je bil tudi diktator in večkrat zaporedoma konz.: L.

4. njegov istoimenski sin se je uspešno bojeval s Keltiberi in Liguri; konz. l. 179: L.

5. M. Fulv. Flaccus Mark Fulv. Flak, konz. l. 125, grakhovec, padel l. 121 z Gajem Grakhom vred: Ci., S., Vell., Val. Max.

6. M. Fulv. Nobilior Mark Fulv. Nobilior, se je kot pretor l. 195 zmagovito bojeval v Hispaniji in kot konz. l. 189 premagal Etolce: L.

7. M. Fulv. Bombalio Mark Fulv. Bombalion, nepomembni oče slovite Ciceronove sovražnice Fulvije (Fulvia), ki je bila omožena najprej s Klodijem Pularom (njena hči je bila soproga Julija Cezarja), potem z mlajšim Gajem Skribonijem Kurionom, tr. pl. l. 50, naposled s triumvirom Markom Antonijem. Umrla je v Sikionu na begu po bitki pri Akciju: Ci., Vell., Fl. — Od tod

1. adj. Fulviānus 3 Fulvijev, Fulvijin: stola Val. Max., herba Plin.

2. Subst. Fulviaster -trī, m posnemalec Fulvija v laganju, drugi Fulvij: Ci. ep. (o Postumiju).