Franja

Zadetki iskanja

  • sedmérica (-e) f sette persone, (i) sette:
    Rusija je postala kooperativna z Natom in sedmerico najmočnejših la Russia si è fatta cooperativa con la Nato e i sette (Paesi) più potenti del mondo
  • sêdmi (-a -o) numer. settimo (7o, VII); sette:
    sedmi v mesecu il sette del mese
    danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
    predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
    pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
    kovati v sedmo nebo portare alle stelle
    predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
    alp. sedma stopnja settimo grado
    rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
    sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare
  • sedmíca (-e) f pog. il sette:
    na tej progi vozi sedmica è la linea del sette, del tram n. 7
    med. izpuliti sedmico cavare il secondo molare
    igre karova sedmica il sette di quadri, il settebello
  • sedmina samostalnik
    1. (del celote) ▸ heted
    ena sedmina ▸ egyheted
    šest sedmin ▸ hatheted
    sedmina prebivalstva ▸ lakosság hetede
    sedmina proračuna ▸ költségvetés hetede
    Za eno sedmino dihanja vašega telesa je odgovorna koža. ▸ A teste lélegzésének egyhetedéért a bőr felel.
    V enem tednu mladiči zrastejo za 1 %, medtem ko samica izgubi kar sedmino svoje teže. ▸ Egy hét alatt a kölykök 1%-ot növekednek, miközben a nőstény elveszíti súlya egyhetedét.

    2. (pogrebna pogostitev) ▸ halotti tor
    povabiti na sedmino ▸ halotti torra meghív
    biti na sedmini ▸ halotti toron résztvesz
    Pokojnikovi bližnji navzoče na pogrebu povabijo na sedmino. ▸ Az elhunyt hozzátartozói a temetésen résztvevőket meghívják a halotti torra.
  • seduta f

    1. sedenje

    2. seja; zasedanje:
    seduta comune del Parlamento skupna seja obeh domov parlamenta
    seduta plenaria plenarna seja
    seduta stante ekst. na mestu, takoj
    aprire, chiudere la seduta odpreti, začeti, končati sejo

    3. umet. poziranje, sedenje; med. obisk
  • segmènt (-ênta) adj.

    1. (del, odsek) segmento, parte

    2. med. segmento

    3. zool., biol. segmento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. segment trga un segmento del mercato
    strojn. polžev segment segmento a chiocciola
  • segregácija (-e) f

    1. (ločevanje, ločitev) segregazione, il segregare:
    socialna segregacija segregazione sociale
    rasna segregacija (rasno razlikovanje) segregazione razziale; apartheid

    2. petr. segregazione:
    (magmatska) segregacija segregazione magmatica

    3. metal. (likvacija) segregazione, liquazione:
    negativna segregacija segregazione negativa

    4. biol. segregazione:
    značajska segregacija segregazione del carattere
  • segretario m (pl. -ri) tajnik, sekretar:
    segretario galante ekst. zbirka ljubezenskih pisem (vzorcev)
    segretario del partito strankarski, partijski sekretar
    segretario di Stato državni tajnik; zunanji minister (v ZDA)
  • segreto

    A) agg.

    1. skriven

    2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
    agente segreto tajni agent
    fondi segreti skriti, tajni fondi
    società segreta tajno društvo
    in segreto skrivaj, tajno

    3. zaupen

    4. pren. bližnji, intimen

    5. privaten; tajen:
    cameriere segreto tajni komornik

    6. knjižno skrit, odročen

    B) m

    1. skrivnost, tajnost, tajna:
    segreto di Pulcinella javna tajna
    segreto di Stato državna skrivnost
    confidare un segreto zaupati skrivnost
    custodire un segreto varovati skrivnost
    svelare un segreto razkriti skrivnost

    2.
    segreto bancario bančna skrivnost
    segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
    segreto epistolare ptt poštna tajnost
    segreto istruttorio preiskovalna tajnost
    segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
    avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti

    3. skrivnost, skrivni način:
    i segreti del mestiere skrivnosti poklica
    il segreto del successo skrivnost uspeha

    4. skrivni mehanizem

    5. globina, skrivni kot:
    nel segreto di v globini (česa), globoko v
  • seguire

    A) v. tr. (pres. seguo)

    1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
    il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
    un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal

    2. iti, hoditi po:
    seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
    seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
    seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati

    3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
    seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
    seguire la moda slediti modi

    4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
    seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
    seguire la lezione poslušati predavanje
    seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva

    B) v. intr.

    1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
    ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov

    2. dogoditi, dogajati se; biti:
    segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo

    3. nadaljevati se:
    segue se nadaljuje (v naslednji številki)
  • sēi

    A) agg. šest

    B) m, f šest, šestica; šesti:
    oggi è il sei danes smo šestega
    le sei del pomeriggio šesta ura popoldne
    giocare il sei di quadri igre igrati karovo šestico
    prendere un sei šol. dobiti šestico
    tiro a sei vprega s tremi pari konj
  • séja (-e) f seduta; sessione:
    otvoriti, preložiti, sklicati sejo aprire, rinviare, convocare la seduta
    voditi sejo presiedere alla seduta
    udeležiti se seje partecipare alla seduta
    diskutirati na seji intervenire nella seduta
    skupna seja obeh domov parlamenta seduta comune, congiunta delle due camere del parlamento
    plenarna seja seduta plenaria
    seja ministrskega sveta sessione del Consiglio dei ministri
  • sêjem (-jma) m mercato, fiera:
    tedenski, letni sejem mercato settimanale, annuale
    avtomobilski, vzorčni sejem fiera dell'automobile, campionaria
    živinski sejem mercato del bestiame
    pohištveni sejem fiera del mobile
    imeti sejem tenere mercato
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • sekíra hacha f ; segur f

    bojna sekira hacha de guerra
    kamnita sekira (hist) hacha de sílex
    rabljeva sekira hacha del verdugo
    liktorska sekira (hist) segur f
    udarec s sekiro hachazo m
    zakopati (izkopati) bojno sekiro enterrar (desenterrar) el hacha de (la) guerra
  • sekúnda1 (-e) f

    1. (šetstdeseti del minute) secondo:
    o prvem mestu je odločala desetinka sekunde un decimo di secondo decideva del primo posto
    trideset sekund za premislek trenta secondi di tempo per rispondere
    mat. kotna sekunda secondo angolare
    ločna sekunda secondo sessagesimale

    2. muz. sopratonica
  • sèl (slà) m

    1. messo, messaggero:
    poštni sel messaggero
    pren. božji, nebeški sel messaggero del cielo

    2. ekst. messo; corriere; staffetta
  • Seleucēa in Seleucīa -ae, f (Σελεύκεια) Selevkêja, ime več azijskih mest, ki jih je ustanovil Selevk Nikator. Najbolj znana so bila:

    1. Sel. Babylonia Babilon(ij)ska Selevkeja, sloveče mesto blizu reke Tigris v Babiloniji (zdaj Tell Umar ob bregu reke Tigris): CAELIUS IN CI. EP., PLIN., FL. Od tod Seleucēnsēs -ium, m Selevkêjci, preb. Selevkeje: PLIN., T.

    2. Sel. Pieria Pierijska Selevkeja, mesto v Siriji: PL. (ki meri Seleucĭa), CI. EP., PLIN., AMM.

    3. Sel. Trachēa Trahejska Selevkeja, mesto v Kilikiji (zdaj Silifke): PLIN., AMM. Od tod adj. Seleuciānus 3 selevkêjski, selevkijánski: provincia CI. EP.

    Opomba: Obl. Seleucea imajo najboljši rokopisi zlasti Ciceronovih in Plavtovih del, obl. Seleucia pa rokopisi Plinijevih del.
  • selezione f

    1. selekcija, izbor, izbiranje

    2. biol. selekcija:
    selezione artificiale, naturale plemenska, naravna selekcija

    3.
    una selezione dei migliori atleti šport selekcija najboljših športnikov
    una selezione di prose lit. izbor proze, pripovednih del

    4. ptt telefonski klic
  • sello moški spol pečat; žig; kolek; poštna znamka; medicina kapsula

    sello de correo, sello de franqueo poštna znamka
    sello hermético nepredušno zaprt pokrov
    colección (coleccionista) de sellos zbirka (zbiralec) poštnih znamk
    derechos de sello kolekovina
    sujeto al sello koleku podvržen
    bajo el sello del secreto pod pečatom molčečnosti
    arrancar el sello sneti sodni pečat
    cerrar con sello zapečatiti
    echar, poner el sello (za)pečatiti; žigosati; nalepiti poštno znamko
    inutilizar el sello uničiti kolek; žigosati poštno znamko
    levantar (quitar) el sello sodno odpečatiti