scéla adv. completamente, interamente, tutto:
kip je scela la statua è d'un pezzo
scela zasukati vrat girare del tutto la testa
Zadetki iskanja
- scemare
A) v. tr. (pres. scemo) zmanjšati, zniževati (ceno ipd.)
B) v. intr.
1. zmanjšati se; pasti, upadati; krajšati se; pešati, slabeti:
le forze del malato vanno scemando bolnikove moči slabijo
2. astr. pojemati
C) ➞ scemarsi v. rifl. (pres. mi scemo) zmanjšati se (na) - scemo
A) agg.
1. arhit.
arco scemo segmentni lok
2. neumen, prismuknjen; ekst. plehek, zanič
B) m (f -ma) prismuknjenec, prismuknjenka; bedak; tepec:
lo scemo del paese vaški tepček - scēna f
1. gled. prizor, scena:
andare in scena biti uprizorjen
mettere in scena uprizoriti, uprizarjati
2.
scene pl. gledališče:
calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce
3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
dietro le scene za kulisami
4. igranje; prizor, scena:
colpo di scena pren. preobrat
scena madre ključni prizor (tudi pren.);
scena muta nemi prizor
fare scena znati pritegniti gledalce
fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom
5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti
6. ekst. prizor; dogodek:
assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne
7.
scene pl. scene:
fare scena delati scene - schiavitù f
1. suženjstvo; ujetništvo:
l'abolizione della schiavitù odprava suženjstva
la schiavitù del peccato suženjstvo greha
la schiavitù di Babilonia biblijsko babilonsko suženjstvo
allevare in schiavitù rediti v ujetništvu (divje živali)
cadere in schiavitù pasti v suženjstvo
ridurre in schiavitù zasužnjiti
2. ekst. suženjstvo, zasužnjenost
3. pren. hlapčevstvo; zasužnjenost, zasvojenost:
la schiavitù del fumo zasvojenost s kajenjem - schieramento m
1. razporeditev, razvrstitev
2. voj. razpored, razporeditev (čet, obrambnih naprav ipd.); fronta
3. šport postava
4. polit. koalicija:
lo schieramento dei partiti del centro koalicija sredinskih strank - scorrevole
A) agg. tekoč (tudi ekst.); drsen:
porta scorrevole drsna vrata
B) m tehn. drsnik:
lo scorrevole del regolo calcolatore drsnik logaritemskega računala - scrīptiō -ōnis, f (scrībere)
1. pisanje: quae (sc. lippitudo) impediat scriptionem meam CI. EP.
2. pisanje = pis(me)no izdelovanje, pisanje, spisovanje, opisovanje, sestavljanje besedila: quam genus hoc scriptionis nondum sit satis Latinis litteris illustratum CI., causam nec scriptione dignam CI. EP., fortissimorum virorum expressas scriptiones CI., philosophiae scriptiones CI. pisanje filozofskih del; occ.
a) pism(en)i izraz, črka kakega spisa: ex scriptione CI. po jasnem pisanem besedilu.
b) dolžno pismo, zadolžnica: avarus fenerator spe lucri rem scriptione duplicarat VARR. AP. NON. - scusare
A) v. tr. (pres. scuso)
1. opravičiti, opravičevati
2. oprostiti, oproščati:
scusi, che ore sono? oprostite, koliko je ura?
scusi del disturbo, per la seccatura oprostite za nadlego
B) ➞ scusarsi v. rifl. (pres. mi scuso) opravičiti, opravičevati se - sēbum -ī (gl. sāpō) loj: PL., C., HIRT., COL., PLIN., PL. VEG., MARC., ISID. idr. – Poznejša soobl. sēvum ali saevum (v rokopisih Kolumelovih del).
- sēcolo m
1. stoletje:
ai primi del secolo na začetku stoletja
è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost
2. stoletje; doba:
il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov
3. današnji čas, stoletje:
avvenimento del secolo dogodek stoletja
figlio del secolo otrok svojega časa
il male del secolo bolezen današnjega časa
roba dell'altro secolo zastarelo
uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov
4.
secoli čas:
nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
per tutti i secoli dei secoli na veke vekov
5. tuzemno življenje
6. posvetno življenje; mondenost:
lasciare il secolo pomenišiti se
al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi - sect [sekt] samostalnik
sekta, (verska) ločina; verska skupnost; konfesija
figurativno šola
the Freudian sect Freudova šola; (redko) del, odrezek - secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)
1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.
2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.
3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T. - séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.
1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
seči po klobuku prendere il cappello
seči si v lase passarsi la mano nei capelli
2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo
3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio
4. pren.
spet seči po cigaretah riprendere a fumare
seči po knjigi leggere
seči po palici picchiare, bastonare
seči po steklenici essere un ubriacone
5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
seči globoko v žep pagare caro
seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
PREGOVORI:
dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina - séči, segati
segati do extenderse hasta
segati do (glas, pogled) alcanzar hasta
seči po čem extender la mano para coger (ali para agarrar) a/c
seči nazaj (časovno) remontar(se) (a)
seči v pogovor intervenir en una conversación
segati po sapi tomar aliento
do gležnjev komu ne segati ser muy inferior a alg, fam no llegar a alg ni a la suela del zapato
seči komu v roke tender (ali dar) la mano a alg
seči v žep meter la mano en el bolsillo
kakor daleč seže oko todo lo que la vista abarca, en cuanto alcanza la vista, al alcance de la vista - sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.
1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero
2. mettersi:
sesti h klavirju mettersi al pianoforte
sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto
3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
sesti na prestol sedere sul trono
sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
sesti v spomin restare impresso nella memoria
pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative - sédem (sêdmih) numer.
1. (v sam. in prid. rabi) sette:
sedem otrok sette figli
deček sedmih let un bambino di sette anni
Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
ura je sedem sono le sette
koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli
2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. sedem modrih i sette savi
muz. sedem ključev setticlavio
bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - sedemnajstléten (-tna -o) adj. diciassettenne, di diciassette anni, che ha diciassette anni:
proti koncu vojne so rekrutirali sedemnajstletne fante in še mlajše verso la fine della guerra arruolavano diciassettenni e ragazzi anche più giovani
po sedemnajstletnem bivanju v tujini se mu je stožilo po domačem kraju dopo un soggiorno di diciassette anni all'estero, fu preso da una forte nostalgia del proprio paese - sédež (-a) m
1. sedia, sedile, seggio; posto a sedere;
oblazinjen sedež sedia imbottita
avtomobilski sedež sedile (dell'automobile)
pomožni, priklopni sedež sedia ribaltabile
odstopiti sedež starejšemu cedere il posto a una persona anziana
otroški sedež (v avtu ali na kolesu) seggiolino (per bimbi, da bici)
2. sede, seggio:
sedež podjetja la sede dell'impresa
škofovski sedež sede, seggio episcopale
sedež patriarha, patriarhata sede, seggio patriarcale
3. (mandat) seggio (parlamentare); carica:
sedež v parlamentu seggio parlamentare
ministrski sedež carica ministeriale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. katapultni sedež sedile eiettabile
rel. apostolski sedež soglio pontificale
Sveti sedež Santa Sede
teh. sedež ventila sede della valvola
rel. korski sedež stallo del coro
igre sedež loterije ruota - sédež asiento m , (v gledališču) localidad f ; (stol) silla f
sedež vlade sede f del gobierno
rezerviran sedež asiento reservado