Franja

otréti essuyer; frotter

otreti si solze essuyer ses larmes

otréti frotar; enjugar

otreti si solze enjugarse el llanto

ottenebrare

A) v. tr. (pres. ottēnebro) pren. zatemniti; zamračiti

B) ➞ ottenebrarsi v. rifl. (pres. mi ottēnebro) stemniti se; zmračiti se:
improvvisamente il cielo si ottenebrò nenadoma se je nebo stemnilo

outiller [utije] verbe transitif oskrbeti z orodjem, opremiti

mal outillé slabo opremljen
être bien outillé (figuré) biti z vsem opremljen
s'outiller oskrbeti si orodje

ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
ovijati s slamo (steklenice) impagliare

2. avvinghiare; cingere:
oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

3. foderare, incartare

4.
ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

5. avvolgere, torcere:
ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
pren. ovijati steklenico sbevazzare
ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
oviti z žalnim trakom abbrunare

B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero

ovija|ti se (-m se) oviti se okoli česa: sich schlingen/ winden um, (etwas) umschlingen, umwinden
ovijati si kaj okoli česa sich (etwas) schlingen um

oviti koga okoli mezinca frazem
(manipulirati s kom) ▸ ujja köré csavar
Ne more me zastrašiti s svojim ostrim jezikom ali si me oviti okoli mezinca. ▸ Nem tud megfélemlíteni az éles nyelvével vagy a ujja köré csavarni.
Naudet se ji ni mogel upreti. Ovila ga je okoli mezinca. ▸ Naudet nem tudott neki ellenállni. A nő az ujja köré csavarta őt.
Sopomenke: ovijati koga okoli mezinca, oviti koga okrog mezinca, ovijati koga okrog mezinca

ovlážiti to wet, to moisten; to dampen, to damp

ovlážiti si grlo (popiti ga kozarček) to wet one's whistle

ovlážiti rendre humide, humidifier ; (perilo) humecter; mouiller, tremper

ovlažiti si ustnice s'humecter les lèvres
ovlažiti zrak humidifier l'air

oxygéner [ɔksižene] verbe transitif zmešati, obogatiti s kisikom

s'oxygéner vdihavati čist zrak
s'oxygéner les cheveux lase si svetlo (po)barvati z vodikovim peroksidom

ozavesti|ti [é] (-m) [bewußtmachen] bewusst machen
ozavestiti si sich [bewußtmachen] bewusst machen
ozavestiti se [bewußtwerden] bewusstwerden

ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
ozreti se proti hribom guardare verso i monti
ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
ozirati se po pticah osservare gli uccelli

2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

3.
ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
ozirati se po taksiju cercare un taxi
ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla

oznaníti (-im) | oznanjeváti (-újem) perf., imperf.

1. annunciare, notificare, rendere noto

2. preannunciare; predire:
oblaki oznanjujejo nevihto nuvole foriere di tempesta, nuvole che preannunciano la tempesta

3. rel.
oznanjevati evangelij diffondere il vangelo, evangelizzare
PREGOVORI:
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda, s'imbroda

ožémati (-am) | ožéti (ožmèm) imperf., perf.

1. spremere, strizzare, torcere (tudi pren.):
ožeti limono spremere un limone
pren. ožemati si možgane spremere le meningi
ožemati mokro obleko strizzare i panni bagnati

2. pren. estenuare, stremare

3. pren. (izrabljati) spremere, sfruttare, pelare, spennare

óžji (-a -e) adj. komp. od ozek

1. più stretto:
cesta postaja ožja la strada si fa più stretta

2. stretto, ristretto:
ožji krog cerchia ristretta
v ožjem pomenu in senso stretto
ožji sorodnik parente stretto
v najožjem krogu fra i più intimi

ožuli|ti (-m)
ožuliti si noge: sich (die Füße) wund laufen

ožúliti écorcher, excorier

ožuliti se s'écorcher, s'excorier, attraper des durillons
noge si ožuliti se faire des ampoules aux pieds, s'écorcher les pieds en marchant

ožúliti (se) excoriar(se); desollar(se)

ožuljen excoriado
ožuliti si noge desollarse los pies (por caminar mucho)

pa (in) et, puis ; (toda) mais, pourtant, cependant

ali pa ou bien
pa ja! mais oui!, assurément
pa vendar et pourtant
pa naj bo! soit!
pa saj sem ti že rekel mais je te l'ai déjà dit
ti pa jaz toi et moi
kaj pa? quoi donc?
kam pa? où donc?
kaj pa delaš? mais que fais-tu donc?
ti ne pojdeš, jaz pa toi, tu n'iras pas, moi, si
jaz sem zadovoljen, on pa ne moi, je suis content, mais lui non
on ne bo hotel, sicer pa čemu to? il ne voudra pas, et puis à quoi cela servirait-il?

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome