Franja

uničeváti, uníčiti anéantir, détruire, démolir, ruiner , (iztrebiti) exterminer, extirper , (razveljaviti) annuler, abroger, abolir

uničevati se périr, succomber, s'anéantir, être réduit à néant

uničeváti (-újem) | uníčiti (-im) imperf., perf.

1. distruggere; sterminare; estirpare; annientare:
uničiti plevel estirpare le erbacce
uničiti mrčes sterminare i parassiti

2. rovinare, danneggiare:
plesen uničuje zelenjavo la muffa danneggia gli ortaggi
hrup uničuje živce il frastuono rovina, danneggia l'udito

3. ekst. guastare, rovinare:
uničevati komu dobro voljo guastare il buon umore a qcn.
naporen teden ga je uničil una settimana di fatica lo ha spossato, lo ha letteralmente distrutto
šalj. uničiti dva litra vina, osem omlet scolarsi due litri di vino, mangiare (ben) otto omelettes

unič|evati se (-ujem) uničiti sich/einander (langsam) zerstören

úpanje espérance ženski spol , espoir moški spol , chance ženski spol

brez upanja sans espoir, désespéré, vain
poln upanja qui donne beaucoup d'espoir (ali de grandes espérances), qui promet beaucoup, plein d'espoir
varljivo upanje espoir trompeur, espérance trompeuse
zadnje upanje dernier espoir
dajati upanje faire espérer quelque chose à quelqu'un, donner l'espoir à quelqu'un (de ali que)
gojiti upanje caresser (ali nourrir, entretenir, former) des espérances (ali un espoir)
izgubiti upanje perdre (ali abandonner) l'espoir
staviti upanje v mettre son espoir (ali ses espérances) dans (ali en) quelque chose, quelqu'un
vzeti komu upanje enlever tout espoir à quelqu'un, ôter l'espérance à quelqu'un de
uničiti upanje détruire (ali briser, anéantir) l'espoir (ali les espérances) de quelqu'un
zbuditi upanje éveiller (ali faire naître) l'espoir
živeti v upanju, da vivre dans (ali avec) l'espoir que (ali de)

úpanje (-a) n

1. speranza, augurio, auspicio; aspettativa, attesa:
biti poln upanja essere pieno di speranza
neutemeljeno, skrito, trdno upanje speranza infondata, nascosta, tenace
žarek upanja raggio di speranza
gojiti upanje coltivare la speranza, sperare
pokopati, uničiti upanja cancellare, sopprimere le speranze
slepiti se z upanjem coltivare vane speranze, vane illusioni
navdajati z upanjem infondere speranza
svoja upanja polagati v kaj riporre tutte le proprie speranze in qcs.

2. pren. speranza; promessa:
veliko upanje naše kinematografije una grande speranza, una grande promessa del nostro cinema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. dati, kupiti na upanje dare, comprare a credito
dajati komu upanje dare coraggio, incoraggiare, stimolare
mat. matematično upanje valore previsto
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
dokler živimo, upamo finché c'è vita c'è speranza

úpanje esperanza f

prazno (prevarano, varjivo) upanje esperanza vana (defraudada, engañosa)
(ne)utemeljeno upanje esperanza (in)fundada
zadnje upanje última esperanza
upanje za izboljšanje esperanza de mejoría
v upanju, da ... en la esperanza de que..., esperando que...
Rtič dobrega upanja el cabo de Buena Esperanza
delati si upanje concebir esperanzas
nobenega upanja si ne da(ja)ti no hacerse ilusiones
imeti upanje za uspeh tener esperanza de éxito
gojiti upanje abrigar (ali tener ali acariciar) la esperanza
izgubiti upanje perder la(s) esperanza(s)
opustiti vsako upanje abandonar (ali renunciar a) toda esperanza
staviti upanje v, na poner su(s) esperanza(s) en
vzeti komu upanje quitar a alg la esperanza, desilusionar a alg
zbuditi upanje despertar la esperanza
živeti od upanja, da ... vivir en la esperanza de que...
izpolniti upanja responder a las esperanzas; llenar (ali cumplir) las esperanzas
dajati upanje dar esperanza(s) (komu a alg)
vlivati upanje infundir esperanza
uničiti upanje destruir (ali frustrar ali echar por tierra) las esperanzas
vdajati se upanjem alentar esperanzas
preseči upanja superar las esperanzas
vdajati se praznemu upanju alimentarse (ali vivir) de esperanzas

wipe out prehodni glagol
izbrisati, obrisati; izradirati

to wipe out a whole army uničiti celo armado

work¹ [wə:k] samostalnik
(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
vojska utrdbe, utrdbena dela
(edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
množina, religija dobra dela

in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
a work of art umetniško delo, umetnina
a work of genius genialno delo
works of a clock mehanizem ure
the works of Bach Bachova dela
works of mercy dobrodelna dela
earth works arhitektura zemeljska dela
good works dobra dela
iron works talilnica železa, železarna
Minister of Works minister za javna dela
glass works steklarna
gas works plinarna
Public Works javna dela
out works arhitektura zunanja dela
stone works zidarska dela
upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
shock-work udarniško delo
to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
to be at work delati, delovati, funkcionirati
it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
to cease (ali to stop) work nehati z delom
I did a good day's work veliko sem naredil danes
to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
to have plenty of work to do imeti mnogo dela
I have my work cut out for me imam polne roke dela
to make sad work of it figurativno vse uničiti
to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
that is your work to je tvoja naloga
to look for work iskati delo

zàklati zàkoljēm, zakòlji, zàklah zȁklā zàklao zàklala, zȁklān zaklati: zaklati vola, pile; zaklati koga bez noža uničiti koga

zašušmariti glagol
(slabo narediti; uničiti) ▸ pancserkedik, kontárkodik, elcsesz
Eden od zdravnikov ji je predpisal precej dvomljiva zdravljenja, drugi pa je zašušmaril operacijo. ▸ Az egyik orvos megkérdőjelezhető kezelést írt neki elő, a másik pedig elpancserkedte a műtétet.

zašuštrati glagol
neformalno (slabo narediti; uničiti) ▸ elpuskáz, elbaltáz, elfuserál
Razširile so se govorice, da so preiskavo umora zašuštrali kriminalisti. ▸ Olyan mendemondák keringtek, hogy a gyilkosság vizsgálatát a nyomozók baltázták el.
Zdi se, da znam delati komedije, doslej niti ene še nisem zašuštral. ▸ Azt hiszem, tudok vígjátékokat készíteni, eddig egyet sem puskáztam el.
Ginekologinja jo je dobro zašuštrala. ▸ A nőgyógyász alaposan elfuserálta.

zugrunde: zugrunde gehen propasti, propadati; zugrunde richten uničiti, uničevati; zugrunde liegen biti za osnovo, biti osnova za; zugrunde legen vzeti za osnovo/podlago

zunichte: zunichte machen uničiti, izničiti; zunichte werden propasti

zuschanden: zuschanden machen uničiti; zuschanden hauen razbiti; zuschanden werden propasti; sich zuschanden arbeiten uničiti se

παρ-έχω, παρ-ίσχω [gl. ἔχω; ep. aor. inf. παρασχέμεν, adi. verb. παρεκτέον] I. act. 1. imam pripravljeno, pri rokah: a) nudim, ponujam, molim, nastavljam σιαγόνα NT, podarjujem, podeljujem, dajem, priskrbujem ἱερήια, δῶρα, σῖτον, τροφήν; ἡσυχίαν mirujem NT, σιγήν molčim, τύχην ustvarim, pripravim srečo; b) izročam, prepuščam τὴν ψυχὴν θεραπεύειν, ἀγωνίζεσθαι bojno polje, λόγον τινί postanem predmet razgovora; c) povzročujem, κόπους delam skrbi NT, dajem povod k čemu, αἴσθησιν vzbujam pozornost, πράγματα delam težave, nadlegujem, ζητήσεις napravljam, ἔρευναν poizvedujem, φόβον pripravljam v strah, strašim; d) kažem, iz-, dokazujem εὔνοιαν, χάριν, φρενὶ χάριν ustrezam; e) naredim koga za kaj γῆν ἄσυλον, τινὰ βέλτιστον, τινὰ ταπεινόν delam ponižnega, ponižujem; f) dam priliko za kaj ἐρωτᾶν. 2. a) ἐμαυτόν kažem se, vedem (obnašam) se, ponujam se, ἐν φανερῷ izkažem se javno, ἄνδρα kažem se vrlega moža, εὐπειθῆ kažem se poslušnega: z inf. dopustim, dovolim; ἐμαυτὸν διαφθαρῆναί τινι pustim, dam se pogubiti (uničiti), τινὶ κρῖναι (εἰς κρίσιν) podvržem se njegovi razsodbi; pron. refl. se včasih izpusti Pl. Prot. 384 a, Her. 9, 17, Sof. Aj. 1145; b) impers. παρέχει τινί nudi se prilika, mogoče je, sme se, παρέχον ker se sme, ker je (bila) prilika (ugoden čas), slično παρασχόν. II. med. 1. ponujam se, dajem iz lastnega (premoženja), iz svoje volje νέας, μάρτυρα pokličem (navedem) za pričo, πᾶσαν προθυμίην kažem komu popolno vdanost, τινὰ ζῶντα nudim komu življenje, τεκμήριον navajam za dokaz, κροκοδείλους imam (v sebi), εὔνοιαν kažem. 2. a) imenujem (naredim) koga (iz svoje srede) za kaj τινὰ ἄρχοντα, ἀρχαιότατον ἔθνος smatramo se za najstarejši narod; b) pridobim (priskrbim) si kaj, naredim (si) za kaj τούτους πιστούς, τοὺς ἄνδρας ἀβλαβεῖς, πειθομένους τοὺς στρατιώτας napravim (si) vojake pokorne. 3. ponujam, nudim, obetam kaj ἀψευδέα μαντήια, τὸ εὐπρεπὲς τῆς δίκης ponudim (predlagam) sodnijsko razsodbo, τίνα ὠφέλειαν παρέξεται ὁμιλία kakšno korist bo donašala?

гасить gasiti, ugašati; (pren.) dušiti;
г. почтовую марку uničiti poštno znamko

зародыш m zarodek; zaplodek; embrio; klica;
подавить в зародыше uničiti prav v začetku

корень m ( pl.
корни ) koren(ina); (pren.) izvor, začetek; rod (zast.); pl.
коренья koreninice, zelišča;
пряные коренья začimbe;
хлеб на корню (nepožeto) žito na njivi;
в корне korenito, temeljito;
покраснеть до кореня волос do ušes zardeti;
смотреть, в к. poglabljati se v bistvo;
подорвать (подкосить) под к. popolnoma, nepopravljivo uničiti;

меч m meč;
обнажить м. izvleči meč, začeti vojno;
предать огню и мечу uničiti z ognjem in mečem

нет

1. ne;

2. ni;
у меня нет nimam;
вовсе н. nikakor;
н. как н. nikakor ne;
н.-н. да и... tu pa tam;
а то н.? kajne?;
свести на нет do kraja uničiti