Franja

univerzaln|i (-a, -o)

1. Universal- (alfabet das Universalalphabet, dajalec der Universalspender, motor der Universalmotor prejemnik der Universalempfänger; knjižnica die Universalbibliothek, slovnica die Universalgrammatik)

2.
pravo univerzalni dedič der Alleinerbe, Universalerbe
univerzalna dedinja die Universalerbin

3. (večnamenski) Alles- (rezalnik der Allesschneider, lepilo der Alleskleber)
tehnika univerzalni tok der Allstrom
medicina univerzalno zdravilo (panaceja) die Panazee, das Allerweltsmittel
univerzalno sredstvo ironično das Allerweltsmittel
univerzalno pralno sredstvo das Vollwaschmittel

uvléčen (-čna -o) adj.
uvlečni zračni tok corrente d'aria pressurizzata

veslati glagol
1. (premikati plovilo z vesli) ▸ evezRibič je ravno veslal domov s svojimi štirimi sinovi. ▸ A horgász éppen hazafelé evezett a négy fiával.
V finalu so veslali še štirje slovenski kajakaši. ▸ A döntőben még négy szlovén kajakos evezett.

2. literarno (o premikanju po gladini) ▸ úszik
Reka je visoka in tok vrtinči labode, ki hitro veslajo proti bregu. ▸ Magasan áll a folyó, a gyorsan a part felé úszó hattyúkat pedig forgatja az áramlás.

vhodn|i [ó] (-a, -o)

1. Eingangs- (del der Eingangsteil, tok der Eingangsstrom, vrata die Eingangstür, das Eingangstor)

2. Eingabe- (enota die Eingabeeinheit, das Eingabegerät)

3.
gradbeništvo, arhitektura vhodni stolp der Torturm

visokofrekvénčen elektrika de haute fréquence

visokofrekvenčni tok courant moški spol (de) haute fréquence

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

vkljúčiti to include; to comprise, to comprehend; to incorporate

vkljúčiti tok to switch (the current) on
vkljúčiti radio to turn (ali to switch, to put) on the radio, to turn the radio on

vôden -dna, -o water(-); aquatic; aqueous

vôdni avtobus water bus
vôdna drča water chute
vôdni jarek (kanal) ditch, dyke
vôdni jez weir
vôdno letalo seaplane, ZDA hydroplane
vôdna kaplja drop of water
vôdna kokoš water hen
vôdni mehurček (na koži) water blister
vôdni mlin water mill
vôdna moč waterpower
vôdni napajalnik water pillar
vôdna ondulacija water wave
vôdna para water (ali aqueous) vapour, water gas
vôdna pipa tap, pipe
vôdna podgana water rat, water vole
vôdni plaz waterflood
vôdni prah water dust
vôdna (plovna) pot waterway, water route
vôdna površina, vôdno površje surface of water; sheet of water
vôdna rastlina water plant
vôdne smuči water skis pl
vôdno steklo water glass
vôdni šport aquatic sport
vôdni športi pl aquatics pl (s konstr. v sg ali pl)
vôdni stolp, rezervoar water tower
vôdni tok watercourse
vôdna turbina water turbine
vôdna ura tehnika water clock
vôdna vila (nimfa) water nymph
vôdna ptica waterfowl, pl -l, -ls, aquatic bird

vôden¹ de(l) agua

vodna gladina (površina) nivel m (superficie f) del agua
vodno gospodarstvo economía f del agua, hidroeconomía f
vodno letalo hidroavión m
vodna moč fuerza f hidráulica
vodna ondulacija (las) ondulación f al agua
vodna oskrba aprovisionamiento m de agua
vodna para (hlap) vapor m de agua
vodno onesnaženje impurificación f del agua, med contaminación f del agua
vodna pot vía f fluvial, vía de navegación interior, canal m
vodni (morski) prevoz transporte m fluvial (marítimo)
vodni pritisk presión f hidráulica
vodna poraba consumo m de agua
vodna ptica ave f acuática
vodna rastlina planta f acuática
vodna sesalka bomba f de agua
vodno srnučanje esquí m acuático
vodno steklo kem silicato m de sodio (ozir. de potasio)
vodni stolpni rezervoar depósito m elevado de agua, cambíja f
vodni šport deporte m náutico
vodni števec contador m de agua
vodna tehtnica (libela) nivel m de aire
vodni tok corriente f de agua
vodna turbina turbina f hidráulica
vodna ura reloj m de agua, clepsidra f
vodna zaloga provisión f de agua
vodni znak marca f de agua, filigrana f
vodne živali animales m pl acuáticos

vodn|i (-a, -o) Wasser- (grad das [Wasserschloß] Wasserschloss, mehur medicina die Wasserblase, mlin die Wassermühle, oblak die Wasserwolke, priključek der [Wasseranschluß] Wasseranschluss, režim der Wasserhaushalt, steber die Wassersäule, stolp der Wasserturm, šport der Wassersport, števec der Wasserzähler, die Wasseruhr, tlak der Wasserdruck, tok der Wasserstrom, top der Wasserwerfer, die Wasserkanone, udar der Wasserschlag, zalogovnik der Wasserkasten, znak das Wasserzeichen, žleb die Wasserrinne, barva die Wasserfarbe, cev das Wasserrohr, črpalka die Wasserpumpe, energija die Wasserkraft, gladina der Wasserspiegel, kopel das Wasserbad, para der Wasserdampf, pipa die Wasserpfeife, pištola die Wasserpistole, pljuča die Wasserlunge, postelja das Wasserbett, površina die Wasserfläche, (površina vode) die Wasseroberfläche, pravica das Wasserrecht, raztopina die Wasserlösung, smučka der Wasserski, terapija die Wasseranwendung, tromba die Wasserhose, turbina die Wasserturbine, zanka die Wasserschleife, žila die Wasserader, žival das Wassertier, gospodarstvo die Wasserwirtschaft, hlajenje die Wasserkühlung, kolo das Wasserrad, pravo das Wasserrecht, ravnotežje der Wasserhaushalt, die Wasserbilanz, steklo das Wasserglas, stikalo der Wasserschalter); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika wasserbewohnend ➞ → pižmar, kunec, pajek, stenica, kislica, perunika, želva …
|
vodno zelo bogat stark wasserführend

volt [vɔlt] masculin volt

courant masculin de 220 volts, du 220 tok napetosti 220 voltov

voltaic [vɔltéiik] pridevnik (voltaicly prislov)
elektrika voltski, galvanski

voltaic current galvanski tok
voltaic electricity galvanizem
voltaic battery, voltaic pile voltna baterija

volumsk|i (-a, -o) Volumen-
volumski odstotek/procent das Volum(en)prozent, der Volumenanteil
volumski tok fizika der Volumenstrom

volūtātiō -ōnis, f (volūtāre)

1. valjanje: volutatio in luto Plin. kalužanje, volutatio pulverea (v prahu) athletarum Tert., caeca volutatio Sen. ph. nereden tok; pren.: quas (sc. strages provinciae) … totis volutationibus corporis … persecuti sumus Ci. po kalužah (kališčih), v katerih si se valjal; occ. valjanje (v obscenem pomenu): Petr., Sen. rh.

2. metaf.
a) (duševni) nemir, nemirnost: animi Sen. ph.
b) menjavanje, menjevanje, nestalnost, nestanovitnost: rerum humanarum Sen. ph.

vomi-fluus 3 (vomica in fluere) poln gnoja, gnojen, gnojàv: passio Cael. gnojni tok.

votlina samostalnik
1. (naravni prostor) ▸ üreg, sziklaüreg, odúNa stene votlin je pračlovek risal živali in tako obvladal svoj strah pred zlimi duhovi, preden je odšel na lov. ▸ A sziklaüregek falaira az ősember állatokat rajzolt, így küzdötte le vadászat előtt a rossz szellemekkel szembeni félelmét.Obalo krasijo globoke votline, strme stene in posamezni kamniti stebri. ▸ A tengerpartot mély üregek, meredek sziklák és különálló kőoszlopok tarkítják.
2. (del telesa) ▸ üregEndoskop je optični inštrument za pregledovanje telesnih votlin. ▸ Az endoszkóp a testüregek vizsgálatára szolgáló optikai műszer.Že na kopnem poskusimo izenačiti pritisk v votlinah glave, da nas težave ne bi presenetile v vodi. ▸ Már a szárazföldön próbáljuk kiegyenlíteni a fejüregekben lévő nyomást, hogy ne a vízben érjenek minket váratlanul a nehézségek.Zaklopka normalno omogoča tok krvi v eni smeri iz zgornje votline srca v sosednji prekat. ▸ A billentyű általában lehetővé teszi, hogy a vér egy irányban áramoljon a szív felső üregéből a szomszédos kamrába.

3. (o obliki) ▸ üreg, odú, vájat
V tisti votlini nisem mogel delati, ker nisem mogel postaviti svoje mize. ▸ Abban az odúban nem tudtam tovább dolgozni, mert nem tudtam felállítani az íróasztalomat.
Stolnica je bila velikanska, mračna votlina. ▸ A stand egy hatalmas, sötét odú volt.
Na vozovih so izdolbli manjše votline. ▸ Apró vájatokat véstek a szekerekbe.
Sklenemo dlani, tako da dlani objameta druga drugo in nastane votlina. ▸ Kulcsoljok össze a tenyereinket úgy, hogy köztük egy üreg keletkezzen.

4. (o psihičnem stanju) ▸ bugyor, üreg, odúV temnih votlinah njegovega uma je začel rasti strah. ▸ Az elméje sötét bugyraiban nőni kezdett a félelem.
Moški se občasno zatečejo v svojo votlino, ko po napornem dnevu potrebujejo mir in počitek. ▸ A férfiak időnként visszavonulnak az odvukba, amikor egy fárasztó nap után nyugalomra és pihenésre van szükségük.

vrtinčast (-a, -o) wirbelig; (zvrtinčen) verwirbelt, wirbelnd
vrtinčast veter der Wirbelwind
vrtinčast vihar der Wirbelsturm
vrtinčasti tok fizika die Wirbelströmung
vrtinčasta plast die Wirbelschicht
vrtinčasta rozeta gradbeništvo, arhitektura die Wirbelrosette
vrtinčasta kotanja geografija das Strudelloch
vrtinčasto se dvigati aufwirbeln

vrtinčn|i (-a, -o) tehnika Wirbel- (gorilnik der Wirbelbrenner, tok elektrika der Wirbelstrom, komora die Wirbelkammer, šoba die Wirbeldüse)

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

vzbujaln|i (-a, -o) elektrika Erreger- (tok der Erregerstrom, tokokrog der Erregerstromkreis, stroj die Erregermaschine, anoda die Erregeranode, navitje die Erregerwicklung)