Franja

Ἀντίνοος, ὁ najdrzovitejši Penelopin snubec.

ἀντίος 3 (ἄντα) 1. nasproti, pred obličjem, spredaj, proti. 2. nasproti obrnjen, protiven, sovražen, nasproten; subst. ὁ ἀντίος nasprotnik, protivnik, sovražnik; τὸ ὑμέτερον ἀντίον γίνεται vi nasprotujete, z ἢ: οἱ λόγοι ἀντίοι εἰσὶν ἢ οὓς ἐγὼ ἤκουον besede so povsem različne od onih, ki sem jih slišal; ἁδεῖα μέν, ἀντία δ' οἴσω prinesem sicer prijetne besede, akoravno izrekam nasprotno mnenje; ἔστη ἀντίος stopil je predenj. – adv. ἀντία, ἀντίον nasproti, pred τινός, ἐκ τοῦ ἀντίου od nasprotne strani, ἀντία, ἀντίον αὐδάω τινά od-, nagovarjam koga, ὅς τις σέθεν ἀντίον εἴπῃ kdor ti ugovarja.

Ἀντίοχος, ὁ ime mnogih sirskih kraljev.

ἀντί-παλος 2 (πάλη) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, γνῶμαι nasprotujoča si mnenja; subst. ὁ ἀντίπαλος nasprotnik, sovražnik, tekmec, τὸ ἀντίπαλον nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor. 2. kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) τριήρης, δέος; primeren ἤθη, ποιναί; kos, ἐς ἀντίπαλα καθίσταμαι imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, ἀντίπαλα ναυμαχέω bijem neodločeno morsko bitko.

ἀντι-πλήξ, ῆγος, ὁ, ἡ (πλήσσω) poet. od valov bit, udarjan, opljuskan ἀκταί.

ἀντι-πολέμιος 2 ἀντι-πόλεμος 2 sovražen, subst. ὁ sovražnik.

Ἀντισθένης, ους, ὁ Sokratov učenec in začetnik kiniške šole.

Ἄντισσα, ἡ mesto na Lezbu; preb. Ἀντισσαῖος, ὁ.

ἀντι-στασιώτης, ου, ὁ član nasprotne stranke, nasprotnik.

ἀντι-στράτηγος, ὁ 1. poveljnik sovražne vojske. 2. propretor.

Ἀντι-φάτης, ου, ὁ lestrigonski kralj.

Ἀντι-φῶν, ῶντος, ὁ sofist iz Krete, Sokratov nasprotnik.

ἀντί-χριστος, ὁ Kristusov nasprotnik, antikrist NT.

ἀντλία, ἡ poet. ἄντλος, ὁ [Et. iz sem-tlos; kor. sem, zajemati, črpati; lat. sentina iz sm̥tina] ep. morska voda, ki se je nabrala na dnu ladje; pren. spodnji prostor ladje.

Ἀντρών, ῶνος, ὁ, ἡ mesto na tesalski obali.

Ἄνυτος, ὁ atenski demokrat, ki je zatožil Sokrata.

ἄνω¹ (gl. ἀνά, ἄνα) adv. 1. krajevno a) pri glagolih premikanja: gori, navzgor, od obale v deželo, ἡ ἄνω ὁδός pot v notranjost dežele, vzhod, ἡ τύχη ἄνω φέρεται sreča je mila; b) pri glagolih mirovanja, subst. in v zvezi s spolnikom: zgoraj, na vrhu, v notranjosti dežele; τὰ ἄνω gornji deli, vrhovi, višave, nebo; οἱ ἄνω τόποι notranja dežela NT; ἕως ἄνω do vrha, αἴρω ὀφθαλμοὺς ἄνω dvignem oči kvišku NT; ὁ ἄνω gornji; ἄνω βλέπω živim še, οἱ ἄνω oni, ki še žive, ὁ ἄνω βασιλεύς perzijski kralj; οἱ ἄνω θεοί nebeški bogovi; NT ἡ ἄνω κλῆσις nebeški poklic; severno, vzhodno, ὅσσον Λέσβος ἄνω ἐέργει kar L. na severu omejuje; ἡ ἄνω Ἀσίη gorenja Azija. 2. časovno: prej,. 3. z gen.: nad. 4. v zvezi ἄνω κάτω ποιεῖν, τιθέναι zmešati, preobrniti. – comp. ἀνωτέρω bolj zgoraj, više nad. – sup. ἀνώτατα, -τάτω najviše, οἱ ἀνωτάτω najvišji.

Ἄξιος, Ἀξιός ὁ reka v Makedoniji.

ἄξων, ονος, ὁ [Et. lat. axis, nem. Achse, slov. os; od izraza ago vrteti] 1. os. 2. pl. lesene deščice, na katerih so bile vrezane Solonove postave in ki so se mogle vrteti okrog osi.

ἀοιδός, ὁ, ἡ (ἀείδω) ep. poet. 1. pevec, pevka, pesnik; adi. pojoč, σκληρά sfinga. 2. čarovnik, zagovarjalec; χρησμῶν oznanjevalec.