Franja

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

Paenula² -ae, m Pénula (Pájnula) = „Plašček“, rim. priimek, npr. M. Centenius Paenula, centurion primi pili: L.

Paetus² -ī, m Pét(us) = „Škilavi“, rim. ime in priimek: Pl., Ci., Ci. ep., L., Pr., Asc., Mart. T., Plin. iun. idr.

Palēs -is, f Páles, staroitalska boginja, zaščitnica pastirjev in čred: Varr. ap. Serv., V., C., Tib., Arn. idr. — Od tod adj. Palīlis -e Páles posvečen, boginje Páles (gen.): festa Tib., O., flamma O. goreča slama (zažigana na praznik boginje Pales), subst. Palīlia (Parīlia) -ium, n palílije (parílije) praznik boginje Pales, ki so ga obhajali 21. aprila (na ta dan je bil baje ustanovljen Rim); na ta dan so pastirji po končanem žrtvovanju zažigali slamo ali mrvo, gnali skozi ogenj živino in sami skakali skozenj: Varr., Ci., O. idr.; od tod adj. Palīlicius (Parīlicius) 3 palílijski (parílijski): sidus Plin. = Hiade, ker so izginjale na praznik Pales v večernem mraku.

Palīcānus -ī, m Palikán, rim. priimek v Lolijevem rodu, npr. M. Lollius Palicanus Mark Lolij Palikan: S., Q.; M. Palicanus Mark Palikan: Ci.

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

palmus -ī, m (palma) dlan

1. kot grška dolžinska mera = 4 prste (palec = 1/4 rim. čevlja (gr. παλαιστή in δῶρον)): Plin., Vitr.

2. kot rimska dolžinska mera = 1 rimska ped = 12 palcev: Varr., palmi altitudine Plin.

pānsa -ae, m (pandere) širokonog, širokonožec; od tod rim. priimek Pānsa -ae, m Pánza: Plin., npr. C. Vibius Pansa Gaj Vibij Panza: Ci.

Panthēra³ -ae, m Pantêra, rim. ime: Q. Ci.

Pantulēius -ei, m Pantuléj, bogat rim. plemič, ki je umrl l. 17 po Kr. in za dediča dela svojega premoženja postavil Tiberija: T.

Papīnius 3 m Papínij(ev), ime rim. rodu. Znana sta:

1. Sex. Papinius Sekst Papinij, starejši sin Seksta Papinija Aliena, konzula l. 36 po Kr.: T.

2. Sekst Papinij, mlajši sin Seksta Papinija Aliena, konzula l. 36 po Kr.: Sen. ph.

Papīrius 3 Papírij(ev), ime rim. rodu. Znani so

1. Cn. Papirius Gnej Papirij, konzularni tribun l. 382: L.

2. L. Papirius Lucij Papirij, pretor l. 332: L. idr. Najimenitnejši v rodu je bil L. Papirius Cursor Lucij Papirij Kurzor, petkrat konzul, dvakrat diktator v samnijski vojni: L., Aug.; od tod adj. Papīriānus 3 Papírijev: domus Ci., tribus L., Val. Max., lex Plin.

Pāpius 3 Pápij(ev), ime rim. rodu. Najimenitnejši predstavniki so:

1. C. Papius Gaj Papij, tr. pl. l. 65, sprožitelj zakona lex Papia de peregrinis exterminandis: Ci.

2. M. Papius Mutilus Mark Papij Mutil, konzul za časa Avgusta, s Popejem (Poppaeus) sprožitelj zakona, imenovanega lex Papia Popaea za pospeševanje zakonskih zvez: T.; od tod adj. Pāpius 3 Pápijev: lex Ci. idr.

3. Pāpia -ae, f Pápija, Opijanikova žena: Ci.

Parma² -ae, f Párma, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, etrurska naselbina, od l. 183 pod rim. oblastjo (še zdaj Parma): L., Mart. Od tod adj. Parmēnsis -e pármski, iz Párme, v Pármi rojen: H.; kot subst. Parmēnsēs -ium, m Pármci (Parménci): Ci.

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

Pāsitelēs -ae, m (Πασιτέλης) Pazítel(es), cizeler, rim. državljan iz Velike Grčije (Magna Graecia = južna Italija), Roscijev sodobnik: Ci., Plin.

Passiēnus -i, m Pasién, rim. priimek. Najbolj znana sta:

1. C. Sallustius Crispus Passienus Gaj Salustij Krisp Pasien, sin Lucija Rufa, konzul l. 4, sodni govornik za časa Tiberija: Q., T., Plin., Suet., Mart.

2. Passienus Pasien, eden od govornikov avgustejskega obdobja, prijatelj Seneke starejšega: Sen. rh., Hier.

passus -ūs, m (pandere)

I. „razpetje obeh rok“; meton. rimski seženj = 5 rim. čevljev = 1,5 m (polovica merske palice (decempeda), ki so jo uporabljali zemljemerci): Plin., mille passūs (pl. milia passuum) Ci. idr. 1000 (rim.) sežnjev = 1,5 km. —

II. „razkorak“, „razkoračenje nog“

1. korak, kobál(j), kobálja: passus perpauculi Ci., passu anili procedere O., lentis passibus spatiari O., rapidis ferri passibus V., sequitur patrem non passibus aequis V.; pren.: passibus ambiguis Fortuna errat O., strepitum passu non faciente venit (sc. senectus) O.

2. meton. stopinja, stôpa (stópa), stopáj: passu stare tenaci O.

Opomba: K I: Sen. ph. tudi passûm: L., Pl., Luc. fr., Mart.

patagīum -īī, n (gr. παταγεῖον) širok obšiv, trak, obroba zgoraj na obleki rim. gospa: Tert., Pallis patagiis crocotis malacis mortualibus Naev. ap. Non., uberes enim crines leniter emissos et cervice dependulos ac dein per colla dispositos sensimque sinuato patagio residentes Ap., patagium est, quod ad summam tunicam assui solet; quae et patagiata dicitur et patagiarii, qui eiusmodi opera faciunt P. F.

Paterculus -ī, m Patérkul, rim. priimek; prim. Vēllēius.