Franja

Zadetki iskanja

  • babilon samostalnik
    (pestra mešanica) ▸ Babilon [zűrzavar]Bábel [zűrzavar]
    jezikovni babilon ▸ bábeli nyelvi zűrzavar
    pravi babilon ▸ valóságos Babilon, valóságos Bábel
    Bili smo pisana druščina, pravi babilon ljudi. ▸ Vegyes társaság voltunk, valóságos babiloni zűrzavar.
    Žafran bi morda še šel, toda vanilja v temu babilonu okusov res ni bila prava izbira. ▸ A sáfrány még elment volna, de a vanília az ízek Babilonjában már nem volt igazán jó választás.
  • Babilon samostalnik
    1. zgodovina (mesto v Mezopotamiji) ▸ Babilon, Bábel
    starodavni Babilon ▸ ősi Babilon
    Povezane iztočnice: viseči vrtovi Babilona

    2. (pestra mešanica) ▸ Babilon, Bábel
    jezikovni Babilon ▸ bábeli nyelvzavar
    pravi Babilon ▸ valóságos Bábel
    Dubaj je mešanica 130 narodnosti in jezikovni Babilon.kontrastivno zanimivo Dubajban 130 különböző nemzet él, a nyelveket illetően valódi bábeli nyelvzavar uralkodik ott.
    Stavba stoji sredi Ljubljane. Danes v njej domuje Slovensko mladinsko gledališče, pa še marsikaj. Resnični Babilon dogajanja. ▸ Az épület Ljubljana központjában található. Ma a Szlovén Ífjúsági Színháznak és még sok mindennek ad otthont. Valódi Babilon, ami az eseményeket illeti.
  • babilonski stolp frazem
    1. (o pestri mešanici nečesa) ▸ Bábel tornya
    Menda je tujcev kar četrtina, pravi babilonski stolp govoric, navad, kultur. ▸ Majdnem negyedrészben külföldiek, valóságos Bábel tornya, szokások és kultúrák zűrzavara.
    V znanstvenem babilonskem stolpu je zaposlenih več kot 1300 znanstvenikov iz številnih evropskih držav, z njimi pa sodeluje okoli 600 gostujočih znanstvenikov iz držav članic EU, držav kandidatk in drugih držav. ▸ A tudományok Bábel tornya több mint 1.300 tudóst foglalkoztat számos európai országból, mintegy 600 vendégkutatóval az EU tagállamaiból, a tagjelölt országokból és más államokból.

    2. (kraj z veliko jeziki) ▸ Bábel tornya
    Evropska unija že pri sedanjem članstvu poka od prevodov in prevajalcev. Jutri bo babilonski stolp še bolj natrpan. ▸ Az Európai Unióban már a jelenlegi tagság mellett is roskadoznak a falak a fordításoktól és a fordítóktól. Holnaptól Bábel tornya még zsúfoltabb lesz.
  • baby1 [béibi] samostalnik
    otročiček, dojenček; otročnik, otročji človek

    ameriško baby carriage (ali cart, coach) otroški voziček
    baby in arms otročiček, ki še ni shodil
    baby cot otroška posteljica
    baby elephant slonov mladič
    to hold (ali carry) the baby prevzeti nezaželeno odgovornost
    baby piano pianino
    baby pin bucika
    to plead the baby act izogibati se odgovornosti, izgovarjati se na neizkušenost
    to throw out the baby with the bath prevneto si prizadevati
  • Bacchus ī, m (Βάκχος)

    1. Bakh, Jupitrov in Semelin sin, bog vina; Rimljani so ga poistovetili z italskem bogom, imenovanim Liber pater: Ci., V., H., O. idr. Kot bog vina ima še vzdevke: Bromius, Eleleus, Evan, Lenaeus, Liber, Lyaeus, Nyctelius: O. Pogosto Bacchus = Dionysos. V star. dobi so ga upodabljali z dolgo brado in ohlapnim oblačilom, poznejši umetniki pa so ga videli kot bujnega mladeniča, ovenčanega z bršljanom ali trtnim listjem; kot bog misterijev ima včasih na glavi en ali dva roga: corniger, cornu insignis O. Potem so ga upodabljali vse bolj mehkužnega in medlega. Spričo njegovega čudovitega rojstva so mu vzdevali pridevke kakor: ignigena O. (ker ga je še nedonošenega rodila Semela, umirajoča v ognju), bis genitus, bimater, satus iterum O. (ker ga je dal Jupiter še nedonošenega všiti v svoj kolk, kjer ga je tudi donosil). Kot navdušujoči bog pesnikov: Bacchus carmina docens H., kot vinski bog: racemifer, corymbifer O.

    2. met.
    a) bakhovski klic = io Bacche: Baccho audito V.
    b) vinska trta: Bacchus amat colles, aquilonem et frigora taxi V., iuvat Ismara Baccho conserere V.
    c) vino: lacte favos et miti dilue Baccho V., mella Bacchi domitura saporem V. vino, sladko ko med.
  • balinati glagol
    1. (o športni igri) ▸ bocsázik, raffát játszik
    Skupaj smo balinali in igrali namizni tenis. ▸ Együtt bocsáztunk és pingpongoztunk.

    2. izraža negativen odnos (neskrbno odločati ali ravnati) ▸ játszadozik, pingpongozik, packázik
    Medtem, ko politiki balinajo, ali naj bi se kakšna penzija zmanjšala ali ne, se vse bodoče penzije še kako manjšajo. ▸ Miközben a politikusok azon játszmáznak, hogy csökkentsék-e a nyugdíjakat vagy sem, az összes jövőbeli nyugdíjat jócskán csökkentik.
    Bomo balinali z usodo naših mladih? ▸ A fiatal generáció sorsával fogunk játszadozni?
    V vsem tem času, ko so balinali z mojim naročilom, jim je ohišij očitno zmanjkalo. ▸ Amíg a rendelésemmel ide-oda pinpongoztak, addig az összes készülékház elfogyott.
  • bambinaia f pestunja, varuška:
    avere ancora bisogno della bambinaia pren. biti še nezrel, neizkušen
  • bankrot samostalnik
    1. (finančno stanje) ▸ csőd
    razglasitev bankrota ▸ csődbejelentés
    bankrot banke ▸ bankcsőd
    bankrot države ▸ államcsőd
    bankrot podjetja ▸ vállalat csődje, vállalati csőd
    bankrot kluba ▸ klub csődje
    razglasiti bankrot ▸ csődöt jelent
    osebni bankrot ▸ személyi csőd
    državni bankrot ▸ államcsőd
    na robu bankrota ▸ csőd szélén
    Banko je v času krize pred bankrotom reševala vlada in je še vedno v njenem večinskem lastništvu. ▸ A bankot az állam mentette meg a csődtől a válság idején, és továbbra is többségi tulajdonában van.
    Grčijo so nekateri analitiki razglasili za državo na robu bankrota. ▸ Egyes elemzők szerint Görögország a csőd szélén áll.
    Dejstvo je, da se je občina pred dvema letoma zaradi slabo načrtovanih naložb znašla pred bankrotom. ▸ Tény, hogy két évvel ezelőtt az önkormányzat csőd előtt állt a rosszul tervezett beruházások miatt.
    Država se je bližala bankrotu. ▸ Az ország a csőd felé tartott.

    2. (propad) ▸ csőd
    moralni bankrot ▸ morális csőd, erkölcsi csőd
    S prihodom velike vojne, ki je na tisoče mladeničev odtrgala od domačega okolja, normalnih ljubezenskih in čustvenih vezi, je prišla tudi poplava moralnega bankrota. ▸ A nagy háború kitörése, amely fiatal férfiak ezreit szakította el otthonuktól és a szeretteiktől, magával hozta az erkölcsi csőd hullámait is.
    bankrot morale ▸ morális csőd, erkölcsi csőd
    bankrot vrednot ▸ értékek csődje
    Družbeno odgovorne že več let peče zgaga zaradi vsenavzočega političnega klientelizma in bankrota vrednot. ▸ Akik társadalmi felelősséget viselnek, évek óta gyomorégésétől szenvednek a mindent átható politikai klientelizmus és az értékek csődje miatt.
    intelektualni bankrot ▸ szellemi csőd
    Upam, da bodo končno priznali svoj intelektualni bankrot, se opravičili za svoje asocialno vedenje in se spremenili. ▸ Remélem, végre beismerik szellemi csődjüket, bocsánatot kérnek aszociális viselkedésükért és megváltoznak.
    idejni bankrot ▸ eszmei csőd
    Ne gre za upanje, temveč za analizo, ki kaže, da je kapitalistični družbeni red doživel idejni bankrot in da potrebujemo alternativo. ▸ Ez nem remény, hanem elemzés, amely megmutatja, hogy a kapitalista társadalmi rend ideológiai csődöt szenvedett, és hogy alternatívára van szükségünk.
    politični bankrot ▸ politikai csőd
  • barbatus 3 (barba) bradat,

    1. o človeku
    a) na splošno: quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci. zelo bradate, z močno brado, dicere licebit Iovem semper barbatum, Apollinem semper imberbem Ci.; pesn. za označitev moške dobe: solet hic barbatos sectari senex Pl., equitare in arundine, si quem delectat barbatum (odraslega) H., Iove nondum barbato Iuv.
    b) poseb. bradat Rimljan = Rimljan iz stare dobe (ko si še niso brili brade): aliquis mihi ab inferis excitandus est ex barbatis illis Ci., mos fuit apud antiquos illos et barbatos Ci.
    c) barbatus magister bradati učenjak, filozof, ker so le ti nosili dolgo brado: Pers., Iuv., Mart.

    2. o živalih: aquila barbata Plin. najbrž brkati ser ali jezerski orel, hirculus barbatus Cat.; pesn. subst. barbātus -ī, m bradač = kozel: Ph.

    3. pren. kosmat, volnat: nux Plin.; kocast, cunjast: ne toga barbatos faciat libros Mart.
  • barda ženski spol pomorstvo gosta proga megle

    aun anda el sol en las bardas ni še vseh dni konec
  • barvast pridevnik
    1. (ki je določene barve) ▸ színes
    barvast papir ▸ színes papír
    barvasto steklo ▸ színes üveg
    barvasto perilo ▸ színes ruha
    Uporabili so prašek za pranje belega perila in tekoče sredstvo za barvasto perilo. ▸ A fehér ruhák mosásához mosóport, a színes ruhákéhoz pedig folyékony mosószert használtak.

    2. (različnih barv; pisan) ▸ színes, tarka
    barvasti kamenčki ▸ színes kavicsok
    barvasti trakovi ▸ tarka szalagok
    barvasta okna ▸ színes üvegablakok
    barvasto listje ▸ színes levelek, színpompás levelek
    Ko se sonce lesketa skozi barvasto listje, vrt še enkrat resnično vzcveti. ▸ Amikor a napsugarak megcsillannak a színes faleveleken, a kert újra virágba borul.
  • basilicus 3, adv. (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

    1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

    2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

    3. basilicum -ī, n
    a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
    b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).
  • bastare

    A) v. intr. (pres. basto) zadoščati, zadostovati:
    bastare, non bastare l'animo imeti, ne imeti poguma

    B) v. intr. impers. zadoščati, zadostovati:
    basta che da le
    e non basta! pa to še ni vse!
  • batōsta f

    1. udarec; ekst. knjižno prepir

    2. pren. hud poraz; nezgoda, neuspeh:
    non si è ancora ripreso dalla batosta ni si še opomogel od nezgode
  • bavette [bavɛt] féminin slinček, otroški naprsni prtiček; del predpasnika, ki pokriva prsi; spodnji del bočnika

    tailler une bavette klepetati
    il est encore à la bavette mleko se ga še drži
  • beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

    tout beau! kar, le počasi!
    de plus en plus beau vedno bolje, lepše
    de plus belle znova, še močneje
    un beau jour nekega (lepega) dne
    le beau sexe lepi spol, ženske
    un bel âge lepa, visoka starost
    une belle main (figuré) lepa pisava
    la mer est belle morje je mirno
    à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
    pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
    le beau monde odlična, fina družba
    un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
    bel esprit duhovit, bistroumen človek
    belle plume (figuré) sijajen pisatelj
    un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
    en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
    la belle affaire! prava reč!
    un bel égoïste velik sebičnež
    belle gifle féminin krepka klofuta
    beau papier (commerce) prvovrsten papir
    (ironično)

    de belles paroles lepe, prazne besede
    bel et bien nedvomno, gotovo
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
    au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
    avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
    vous avez beau rire vi se lahko smejete
    avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
    il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
    l'avoir belle imeti ugodno priložnost
    s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
    j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
    vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
    en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
    dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
    être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
    il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
    l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
    en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
    il fait beau lepo (vreme) je
    il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
    cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
    se faire beau lepo se obleči
    il s'est fait beau lepo se je oblekel
    il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
    la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
    mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
    présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
    voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala
  • beaucoup [boku] adverbe mnogo; zelo

    beaucoup de monde mnogo ljudi
    beaucoup trop mnogo preveč
    merci beaucoup hvala lepa
    c'est un peu beaucoup (familier) to je malce veliko, mnogo
    elle est beaucoup pour moi ona mi mnogo pomeni
    à beaucoup près še daleč, še dolgo ne
    il y en a beaucoup qui ... mnogo jih je, ki ...
    aimer beaucoup zelo rad imeti
    dépasser de beaucoup daleč presegati
    s'intéresser beaucoup à quelque chose zelo se zanimati za kaj
    il s'en faut de beaucoup še dolgo ne, še mnogo manjka
  • bedak samostalnik
    (neumen človek) ▸ hülye, ostoba, féleszű
    ozmerjati z bedakom ▸ lehülyéz, hülyének nevez
    naiven bedak ▸ naiv hülye
    nesposoben bedak ▸ tehetségtelen hülye
    popoln bedak ▸ teljesen hülye
    navaden bedak ▸ közönséges hülye
    pravi bedak ▸ igazi hülye
    označiti za bedaka ▸ hülyének nyilvánít
    razglasiti za bedaka ▸ hülyének nevez
    izpasti bedak ▸ hülyének tűnik
    obnašati se kot bedak ▸ hülyén viselkedik, ostobán viselkedik
    počutiti se kot bedak ▸ hülyének érzi magát
    Podatke zna zmetati na velik disk vsak bedak. ▸ Az adatokat bármelyik hülye rá tudja rakni a merevlemezre.
    Bedak sem, ki je tvegal vse, da bi lahko ona živela kot grofica! ▸ Idióta vagyok, aki mindent kockára tett azért, hogy ő grófnőként élhessen!
    Bil sem bedak, da sem ji verjel! ▸ Ostoba voltam, hogy hittem neki!
    "Še bedak bi videl, da so umori povezani." ▸ Azt még egy féleszű is látja, hogy a gyilkosságok összefüggenek egymással.
    Zdaj sem vedel, kako je, ko se počutiš kot popoln bedak. ▸ Most megtudtam, milyen az, amikor totál hülyének érzed magad.
    Tako se ne moreš pogovarjati z mano, bedak. ▸ Így nem beszélhetsz velem, te idióta.
  • before3 [bifɔ́:] veznik
    preden; rajši kot

    before you know where you are naenkrat, hipoma
    not long before še preden
  • belìč (novčič) céntimo m ; A centavo m

    še prebitega beliča ne imeti no tener ni un céntimo; no tener ni (una perra) gorda; no tener blanca, estar sin blanca