Franja

forno m

1. peč; pečica:
levare il dolce dal forno vzeti pecivo iz pečice
pollo al forno pečen piščanec
avere una lingua che spazzerebbe un forno biti hud opravljivec, imeti dolg jezik

2. tehn. peč:
forno fusorio talilna peč
alto forno visoka peč, plavž
forno crematorio krematorij

3. pl. med. termoterapija:
fare i forni biti na termoterapiji

4. pren. peč:
d'estate la città è un forno v mestu je poleti kot v peči

5. pren. šalj. žrelo, široko odprta usta:
chiudi quel forno! zapri vendar to žrelo!

6. gled. žarg. prazna dvorana:
fare forno igrati pred prazno dvorano

forpex -picis, f (po premetu (metatezi) iz forceps; gl. forceps) kovaške, kuhinjske klešče: Ca., Suet., Sid.

fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

au fort de l'hiver sredi zime
au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
au sens fort du mot v pravem pomenu besede
au prix fort zelo drago
ce n'est pas fort to ni posebno pametno
c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
c'est trop fort! to je nezaslišano!
devises féminin pluriel fortes močne devize
droit masculin du plus fort pravica močnejšega
esprit masculin fort svobodomislec
mer féminin forte močno razburkano morje
place féminin forte utrdba
poids masculin fort bruto teža
prix masculin fort polna cena
forte tête trmasta glava, trmoglavec
forte femme energična ženska
avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!

fortasse, adv. (nadaljnja tvorba iz abl. forte) morda, morebiti, menda, pač; upam, da; abs.: Vah, tardus es. Fortasse Ter., amandat hominem — quo? Lilybaeum fortasse Ci.; pri glag. s cj. in ind.: f. dixerit quispiam Ci., f. in ea re nos fefellisset Ci., qui plus ei tribuerent quam f. vellent Ci., nescis tu f. Pl., f. dices, quid ergo? Ci., requiretur f. nunc, … Ci., iudices f. excusabuntur Ci., id illi f. minitantur Ci.; pri adj. in adv.: fretus f. familiaritate sua Ci., res enim f. verae Ci., de meo quodam amore gloriae, nimis acri f., … vobis confitebor Ci., incondite f. Ci., quem f. numquam viderat Ci., et tu idem f. Ci.; pri številnih pojmih = blizu, približno, okoli, okrog: nemo, nonnulli, pauci, plerique, multum, nimis, satis f. horā f. sextā Ci., triginta f. versus Ci. kakih 30 verzov, mercaris agrum f. trecentis … nummorum milibus emptum H.

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

fosil samostalnik
1. (okamenina) ▸ fosszília, kövületZanimajo me kristali, minerali in fosili. ▸ A kristályok, az ásványok és a fosszíliák érdekelnek.
Povezane iztočnice: živi fosil

2. lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ őskövület
Postajamo fosili, ki nimamo več sorodnosti z "napredkom". ▸ Őskövületté válunk, már nincs közünk a „haladáshoz”.
Japonskega fosila Noriakija Kasaija je žirija dvakrat pregnala s štartne rampe. ▸ Noriaki Kasait, a japán síugró veteránt a zsűri kétszer is elzavarta a beülő pallóról.
Ljudje srednjih let, da o fosilih sploh ne izgubljam besed, se diskotek izogibajo prav zaradi grmenja, bobnenja in tuljenja, ki prihaja iz močnih ojačevalnih naprav. ▸ A középkorúak, és nem is beszélve az őskövületekről, pont az erősítőkből áradó dübörgés, dobolás és üvöltés miatt kerülik a diszkókat.
Sopomenke: dinozaver

fotoaparat samostalnik
(naprava za fotografiranje) ▸ fényképezőgépOhišje fotoaparata je narejeno iz brušenega aluminija. ▸ A fényképezőgép háza csiszolt alumíniumból készült.Ko smo se vozili, smo s fotoaparatom slikali vse, tudi smešne dogodke, ki so se nam pripetili med vožnjo. ▸ Utazás közben fényképezőgépünkkel mindent megörökítettünk, köztük azokat a vicces dolgokat is, amelyek az út folyamán történtek.
Povezane iztočnice: fotoaparat za enkratno uporabo

fotomontaža samostalnik
1. (preoblikovana fotografija) ▸ fotómontázsRazstavljene so njegove znamenite fotomontaže in nekaj filmov iz obdobja od 1984 do 2004. ▸ A kiállításon híres fotómontázsai és néhány, 1984 és 2004 között készült filmje látható.

2. (o postopku) ▸ fotómontázsČe bi ugotovili, da so fotografije pristne in da ne gre za fotomontažo, bi bilo dekle diskvalificirano. ▸ Ha megállapítanák, hogy a fényképek eredetiek, és nem fotómontázsról van szó, a lányt diszkvalifikálnák.
Uporablja postopke kolaža oziroma fotomontaže. ▸ Kollázs- és a fotómontázs-eljárásokat alkalmaz.

foudre [fudr] féminin

1. blisk, strela

2. masculin sod

comme la foudre, avec la rapidité de la foudre bliskovito
les foudres de l'Eglise izobčenje iz Cerkve
coup masculin de foudre strela, figuré ljubezen na prvi pogled
il a eu le coup de foudre to je bila zanj ljubezen na prvi pogled
la foudre éclate, tombe sur un arbre strela udari v drevo
il a été frappé par la foudre strela je udarila vanj
(masculin) un foudre de guerre, d'éloquence velik vojskovodja, velik govornik

fouet [fwɛ] masculin bič; šiba; udarci

coup masculin de fouet udarec z bičem, figuré spodbuda; médecine nenadna ostra bolečina
fouet à battre stepalo za sneg (iz jajc)
de plein fouet navpično na črto odpora, naravnost
le vent arrivait de plein fouet sur la voile veter je prihajal naravnost v jadro
donner un coup de fouet oplaziti z bičem, figuré spodbuditi, razdražiti
faire claquer son fouet pokati z bičem

fougère [fužɛr] féminin, botanique praprot

lit masculin de fougères ležišče iz praproti

foule [ful] féminin množica, truma, gneča; veliko število, velika množica

en foule trumoma, masovno, v velikem številu
homme masculin des foules človek iz množice
il y avait foule au cirque v cirkusu je mrgolelo ljudi
se mêler à (ali avec) la foule pomešati se med množico

foyer [fwaje] masculin ognjišče, figuré dom, družina; médecine žarišče; physique gorišče; figuré središče; théâtre foyer; pluriel domovina

femme féminin au foyer gospodinja; žena, ki ni v službi
distance féminin du foyer (optique) goriščna razdalja
foyer domestique domače ognjišče, gospodinjstvo
foyer du soldat dvorana v vojašnici za razvedrilo vojakov
foyer d'étudiants študentovski dom
foyer d'incendie žarišče, središče požara
foyer de troubles (politique) žarišče nemirov
fonder un foyer ustanoviti (si) družino, dom
quitter le foyer conjugal zapustiti dom
rentrer, retourner dans ses foyers vrniti se domov (npr. iz vojaške službe)
jeune foyer mlad zakonski pat

fragen vprašati, spraševati (um za) (sich se), Zeugen: izpraševati; es fragt sich, ob vprašanje je, ali; nach etwas fragen spraševati po; nach Waren: povpraševati po; nicht nach etwas fragen ne meniti se za; gefragt zaželen; da fragen Sie noch! še vprašate!; ein Loch in den Leib fragen vleči črve iz nosa (z vprašanji)

fragrō -āre (denominativ iz nekega adj. *bhrāgro- dišeč) močno dišati, dehteti, vonjati: fragrantia mella V.; z abl. (po čem): Q., unguento S., Suet., sertis, Assyrio odore Cat., semper casiāque cinnamoque … fragras Mart.; z acc. (po čem): fr. amomum Sil., balsama, cinnama Ap., bonum odorem Ambr., suaviter unguentum Aug.; adj. pt. pr. v superl.: fragrantissimum unguentum Ap. zelo močno dišeče, zelo vonjavo, fragrantissimus spiritus M.; occ. = smrdeti, zoprn duh imeti, dehniti: fragrat acerbus odor Val. Fl., ne gravis hesterno fragres … vino Mart.

frāgum -ī n (najbrž po porazličenju (disimilaciji) iz *fragrom: fragrāre).

1. jagodičevje: Ap. h.

2. rdeča jagoda, večinoma v pl.: Plin., Sen. tr., humi nascentia fraga V., montana fraga, mollia fraga O.

frais, fraîche [frɛ, frɛš] adjectif svež, hladen; čil, dobro ohranjen; figuré zdrav, krepak; nov; adverbe hladno, pravkar, nedavno, pred kratkim; féminin večerni blad

de frais ni dolgo tega
rasé de frais sveže obrit
boisson féminin, couleur féminin, nouvelle féminin fraîche sveža pijača, barva, novica
légumes masculin pluriel, poissons masculin pluriel, œufs masculin pluriel frais sveža zelenjava, sveže ribe, sveža jajca
attention, peinture fraîche! pozor, sveže pleskano!
de fraîche date svežega datuma, nov
fleur féminin fraîche cueillie sveže utrgana cvetlica
argent masculin frais pravkar dospeli denar
des oranges fraiches arrivées d'Espagne pravkar iz Španije dospele oranže
être frais émoulu de l'Université pravkar diplomirati na univerzi, biti novopečen diplomiranec
il est encore frais pour son âge on je kar krepak za svojo starost
(familier) être frais biti v stiski
nous voilà frais! na, zdaj pa imamo!
il fait frais hladno je
boire frais piti ohlajeno pijačo
recevoir un accueil frais doživeti hladen sprejem
sortir à la fraiche iti iz hiše ob večernem hladu

framea -ae, f (izpos. iz ger.) germansko kopje, sulica s kratkim majhnim železom: Iuv., Gell., hastas vel ipsorum vocabulo frameas gerunt T.; pozneje tudi meč, vojna sila: Aug., Vulg., Isid.

francjóžefovski (-a -o) adj. hist. di Francesco Giuseppe:
francjožefovska brada barba a due punte
pren. iz francjožefovske dobe vecchissimo, superato

fregar [-ie-, g/gu] (o)drgniti, očistiti z drgnjenjem; oprati, izplakniti, pomiti, (po)ribati; ameriška španščina nadlegovati

agua de fregar pomije
fregarse (Am) (iz)mučiti se, ubijati se