Franja

Samnium -iī, n (sinkop. iz *Sabinium (*Safiniom); prim. osk. Safinim, lat. Sabīnī, Sabellī) Sámnij, Sámnijsko, srednjeitalska, severno od Kampanije med Lacijem in Apulijo do Jadranskega morja razprostirajoča se pokrajina, ki je vključevala tudi del Apeninskega gorstva; bila je domovina sabinsko-oskijskih plemen: Karacenov (Karacencev), Pentrov, Kavdinov (Kavdijcev) in Hirpinov (Hirpincev): VARR., CI., L., FL. Od tod adj.

1. Samnīs -ītis, abl. -īte in -īti (star. nom. sg. m Samnītis: CA. AP. PRISC., PRUD.) sámnijski, samnítski: SIL., PRUD. idr., ager, exercitus L., bellum PLIN.; subst. Samnīs -ītis, m
a) Sámnijec, Samnít: CI.; kolekt.: L., LUCAN.; nav. pl. Samnītēs -ium (redko -um), m Sámnijci, Samníti, preb. Samnija: VARR., CI., L., H., SEN. PH., FL. (z gr. acc. Samnitas), AUR.
b) metaf. Sámnijec (sámnijec), Samnít (samnít) = s sámnijskim (samnítskim) orožjem oborožen gladiator: LUC. AP. CI.; v pl.: VARR., CI., L.

2. Samnīticus 3 sámnijski, samnítski: bellum SUET., FL.

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

samostálnik (-a) m lingv. sostantivo, nome:
spol, sklon, število samostalnika genere, caso, numero del sostantivo
abstraktni, konkretni samostalniki nomi astratti, concreti
enozložni, večzložni samostalniki monosillabi, plurisillabi
nesklonljivi samostalniki sostantivi indeclinabili

samôta (-e) f

1. solitudine; isolazione:
živeti v samoti vivere in solitudine, fare una vita solitaria

2. luogo solitario, fuori mano; ekst. eremo:
živel je v divji samoti viveva a casa del diavolo

3. (samotna kmetija) casolare

samôta soledad f ; lugar m solitario; aislamiento m ; retiro m

umakniti se v samoto retirarse del mundo

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

saní (-í) f pl.

1. slitta:
motorne sani motoslitta
šport. tekmovalne sani slittino
aer. katapultne sani slitta della catapulta

2. navt. invasatura (mobile); strojn. slitta portautensile:
sani stružnice slitta del tornio

sanitarn|i (-a, -o) sanitarisch; Sanitär-, Sanitäts-, Hygiene- (artikel der Hygieneartikel, Sanitätsartikel, del der Sanitärbereich, kordon sanitärer Kordon, prostor der Sanitärraum, občinska sanitarna služba der Gemeindesanitätsdienst, celica die Sanitärzelle, instalacija die Sanitärinstallation, keramika die Sanitärkeramik, tehnika die Sanitärtechnik)

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

santo moški spol svetnik; svetniški kip (podoba); god; vojska geslo

santo y seña geslo
santo titular svetnik zaščitnik, patron
el día de su santo na svoj god
fiesta de todos los santos, día de los santos praznik vseh svetnikov, vsi sveti (1. november)
¿a santo de qué? ¿a qué santo? s kakšno pretvezo? iz kakšnega vzroka?
no me acuerdo de él ni del santo de su nombre še v sanjah ne mislim nanj!
celebrar su santo slaviti svoj god
se durmió como un santo trdno je zaspal
rogar como a un santo kot boga prositi
tener al santo de cara imeti srečo, biti otrok sreče
tener al santo de espaldas imeti smolo, ne imeti sreče

sapindo m bot. (albero del sapone) sapind, milovec (Sapindus saponaria)

sapnik samostalnik
(del telesa) ▸ légcsőPomanjkanje kisika nastopi vedno takrat, kadar mišičevje jezika in mehkega neba otrpne in tako zapre sapnik. ▸ Az oxigénhiány mindig akkor lép fel, amikor a nyelv és a lágyszájpad-izmok megmerevednek és eltorlaszolják a légcsövet.

saracino m pajac (v viteški igri, turnirju):
Giostra del Saracino (vrsta turnirja na italijanskem jugu) ○

sátan (-a) m

1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo

2. malvagio

3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)

4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
da bi te satan! che il diavolo ti porti!

Saturae palūs Sátursko jezero, neznano močvirno jezero v Laciju, menda del Pomptinskih močvirij (po mnenju nekaterih današnji Lago di Paola): V., SIL.

saturazione f

1. kem. saturacija, nasičenje, nasičenost; zasičenost (tudi pren.):
la saturazione del mercato zasičenost tržišča

2. fiz. nasičenost:
saturazione magnetica magnetna nasičenost
punto di saturazione področje nasičenosti
arrivare al punto di saturazione pren. ne prenesti več

sauce [sos] féminin omaka; familier (deževen) naliv; argot bencin; technique mehka, zelo krhka kreda

sauce courte, épaisse debela, gosta omaka
sauce tomate paradižnikova omaka
dessin masculin à la sauce s kredo delana risba
viande féminin en sauce meso v omaki
donner, mettre toute la sauce (familier, automobilisme) dati poln plin
être dans la sauce (populaire) biti v stiski
être bon à toutes sauces biti za vse uporaben
employer, mettre quelqu'un à toutes les sauces koga uporabiti za vse vrste del
recevoir la sauce priti v naliv, v ploho
à quelle sauce sera-t-il mangé? kako bo premagan? kako se ga bomo lotili?
ne savoir à quelle sauce mettre quelqu'un, quelque chose ne vedeti, kaj bi s kom, s čim začeli
il n'est sauce que d'appétit glad je najboljši kuhar

sbarra f

1. pregrada; drog:
le sbarre del passaggio a livello pregrade železniškega prehoda
essere dietro le sbarre pren. biti zaprt, v zaporu

2. pregrada (v sodni dvorani):
alla sbarra na sodišču
mettere qcn., qcs. alla sbarra pren. koga, kaj ostro napasti, kritizirati

3. ekst. drog, palica:
la sbarra del timone navt. krmilni drog

4. šport drog (orodna telovadba); ročaj (dviganje uteži)

scala f

1. pl. gradb. stopnice, stopnišče:
scala antincendio, di sicurezza protipožarne stopnice
scala a chiocciola polžaste stopnice
scala mobile tekoče, premične stopnice
scala a pozzo stopnice s podestom
scala regia glavno stopnišče (v gosposkih hišah)
scala di servizio stopnice za služinčad
capelli tagliati a scala stopničasto ostriženi lasje
fare le scale pog. iti, vzpenjati se po stopnicah
salire, scendere le scale iti po stopnicah (gor, dol)

2. lestev:
scala di corda vrvna lestev
scala d'imbarco aero vkrcevalne stopnice
scala all'italiana, scala romana gasilska lestev
scala portatile prenosna lestev
scala a pioli lestev na kline
scala volante navt. (biscaglina) vrvna lestev

3. šport
scala svedese švedska lestev, letvenik

4. alpin. luska

5. tehn.
scala di misura, di misurazione skala, merska lestvica:
scala del regolo calcolatore skala logaritemskega računala

6. ekon.
scala mobile dei salari drseča lestvica (plač)

7. filoz.
scala di valori vrednostna lestvica

8. fiz.
scala termometrica, scala della temperatura temperaturna skala
scala Celsius, Fahrenheit, Kelvin, Reaumur Celzijeva, Fahrenheitova, Kelvinova, Reaumurova skala

9. geogr.
scala numerica merilo:
scala di uno a centomila merilo 1: 100.000
su piccola, su larga scala, su scala ridotta ekst. pren. v malem, v velikem, pomanjšano

10. geol.
scala sismica seizmična, potresna lestvica
scala Mercalli, scala Richter Mercallijeva, Richterjeva lestvica

11. igre
scala reale flush royal

12. mat. skala:
scala funzionale funkcijska skala
scala graduata linearna skala
scala logaritmica logaritemska skala

13. meteor.
scala dei venti vetrovna lestvica
scala Beaufort Beaufortova lestvica

14. glasba
scala musicale glasbena lestvica
fare le scale vaditi lestvice

15. alpin.
scala delle difficoltà težavnostna stopnja

scalprum -ī, n (scalpere) ostro rezilo

1. čevljarski nož, čevljarski krivec, čevljarsko šilo: si scalpra et formas non (sc. emat) sutor H.

2. rezilo, vrezovalo, vrezilo, dletce, žlebno dleto, dolbilec, dolbilo, dolbnjak: SEN. PH., fabrile (rokodelsko) scalprum cum malleo L.

3. kirurški (ranocelniški) nožič, nožek, puščalo, lanceta, skalpel: ferale scalprum LAMP. – Soobl. scalper -prī, m: excisorium scalprum CELS. rezilno dleto. V preprosti lat. scalprus -ī, m: ISID.

4. peresni nožič, peresnik: SUET., petito per speciem studiorum scalpro T.

5. vrtnarski nož, vrtnarski krivec, krivač, vinoraz: cortices scalpro excidi PLIN.; pri COL. = prednji del nožev (krivcev, krivačev, vinorazov).