-
osmodi|ti (-m) ansengen, versengen (si sich)
-
osmodíti (jed) brûler, flamber, griller; brouir
osmoditi si peruti se brûler les ailes
osmojeni lasje cheveux brûlés (ali roussis)
slana je osmodila cvetje la gelée a grillé les fleurs
-
osmodíti (se) to scorch, to singe
osmodíti (se) si prste to burn one's fingers
-
osnováti fonder, instituer, établir, créer
osnovati podjetje créer (ali fonder, établir, constituer) une entreprise
osnovati stranko fonder un parti
osnovati si pojme o svetu se créer ses idées sur le monde
-
ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.
1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni
2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani
4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
-
ostál sobrante; restante
ostalo el resto, lo que queda
ostali los demás
v ostalem por lo demás
v ostali Jugoslaviji en el resto de Yugo(e)slavia
ostalo si lahko mislite el resto puede usted imaginárselo
-
ostáli (ednina) l'autre, celui qui reste, restant moški spol
ostalo le reste, le restant, le reliquat
ostali (ljudje) les autres, ceux qui restent
ostalo si lahko mislite le reste, vous pouvez vous l'imaginer; vous pouvez deviner le reste
ostali del dneva restant moški spol du jour
v ostalem du reste
v ostalem času le reste du temps
vse ostalo tout le reste
-
ostáti (bivati) to stay, to remain
ostáti zunaj to stay out; (vztrajati) to persist in, to stick to, to abide by, to keep to; (preostati) to be left over
ostáti doma to stay at home
ostáti v postelji to stay in bed, to keep to one's bed
ostáti pri predmetu to keep to the point
ostáti miren, hladnokrven to keep cool; to keep one's temper
ostani, kjer si! keep still!, stay where you are!
ostalo bo toplo it wilI stay warm
ostáti zdrav to remain healthy
to ostane med nama (figurativno) this is a word in your ear, I tell you this in strict confidence, this is quite between ourselves, this is strickly confidental
vse ostane pri starem no change will be made, everything will be as before
kje smo ostali zadnji teden? (v šoli) where did we leave off last week?
ostanem pri svojem mnenju I stick to my opinion
ostane pri tem! we will leave it at that!
nič drugega mi ne (pre)ostane... I have no choice but..., there's nothing for it but..., I have no alternative, it's a case of Hobson's choice
nič drugega (nam) ne ostane, kot da... there is nothing for it, but to...
ostanite pri telefonu! hold the line, please!
-
ostiatim, adv. (ostium)
1. od vrat do vrat, od hiše do hiše: ostiatim compilare totum oppidum Ci., haec crimina agere ostiatim Ci., ostiatim quaerere Sen. ph., neque, cum proposita fuerit materia dicendi, scrutanda singula et velut ostiatim pulsanda Q., dum in luxu[m] nepotalem similis [otioso] ostiatim singula pererro Ap., cum fere iam tertia vigilia scrupulosa diligentia cunctae civitatis ostiatim singula considerans circumirem Ap., adeo autem cultus modici, ut festis diebus, si amicis numerosioribus esset epulandum, privatorum ei argento ostiatim petito triclinia sternerentur Eutr., stipem mendicare Hier.
2. (vsak del) posamezno, v (do) podrobnosti: quicumque ostiatim cupit noscere, legat etiam Fulvium Asprianum usque ad t[a]edium gestorum eius universa dicentem Vop.
-
osvežíti to refresh; to freshen (up); to brace
osvežíti se to freshen oneself up
osvežíti si znanje to polish up one's knowledge, to freshen (ali to brush) up one's knowledge
-
otemnéti (-ím) | otemnévati (-am) perf., imperf.
1. oscurarsi, offuscarsi (tudi ekst.) ottenebrarsi:
pren. um mu je otemnel gli si ottenebrò la mente
pren. njegova slava je otemnela la sua fama si è offuscata
2. (postati mrk, neprijazen) accigliarsi, rannuvolarsi (in volto)
-
otépati (-am) | otêpsti (otêpem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
otepati orehe abbacchiare le noci
2. battere (i cereali)
3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
otepati z repom scodinzolare
4. pren. mangiare, spolverare
5. pren. obl. ballare addosso:
hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
pren. otepati revščino vivere stentatamente
pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
otepati po cesti arrancare per la strada
B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.
1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
otepati se funkcije rifiutare la carica
2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica
3.
otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza
-
ôter [ote] verbe transitif odvzeti, odstraniti, sneti; sleči; odšteti
ôter le couvert pospraviti z mize (pogrinjek)
ôter son manteau odložiti, sleči plašč
ôte-toi de là! pojdi proč! izgini!
ôter de la tête, de l'esprit izbiti iz glave
ôter la fièvre pregnati vročico
ôter la ceinture odpasati
ôter les souliers sezuti čevlje
ôter son chapeau à quelqu'un odkriti se komu
s'ôter le pain de la bouche pritrgati si kruh od ust
ôter deux de quatre odšteti dve od štiri
-
ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)
1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.
2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.
3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).
-
otírati to rub; to wipe; to rub off; to wipe away (ali off)
otírati pot s čela to wipe the sweat from one's brow
otírati potno čelo to mop (ali to wipe) one's sweaty (ali evfemizem perspiring) brow; to dry by wiping
otírati si solze to wipe one's tears away
otírati (se) z brisačo to dry oneself (ali to wipe oneself) with a towel, to give oneself a rub-down
-
otírati (se) frotter, (s')essuyer
otirati si čevlje s'essuyer les chaussures
otirati si zaspane oči se frotter les yeux endormis
otirati si solze essuyer ses larmes
-
otírati (-am) | otréti (otrèm) imperf., perf.
1. asciugare; knjiž. tergere:
otreti potno čelo asciugare la fronte madida
2. strofinare, sfregare:
otreti si zaspane oči sfregarsi gli occhi assonnati
otirati komu solze asciugare le lacrime a qcn. (tudi pren.)
-
otrébiti (drevje) to prune; to remove what is superfluous
otrébiti si zobé to pick one's teeth
otrébiti ribe to gut fish
otrébiti se to relieve oneself
-
otres|ti [é] (-em) abschütteln, s česa: herunterschütteln von
otresti si prah iz nog Staub von den Füßen schütteln
-
otréti to rub; to wipe; to rub off; to wipe away (ali off); to dry by wiping; to rub down (z brisačo with a towel)
otréti si solze to dry one's tears
otréti (se) z brisačo to dry oneself (ali to wipe oneself) with a towel