Franja

Zadetki iskanja

  • osmodi|ti (-m) ansengen, versengen (si sich)
  • osmodíti (jed) brûler, flamber, griller; brouir

    osmoditi si peruti se brûler les ailes
    osmojeni lasje cheveux brûlés (ali roussis)
    slana je osmodila cvetje la gelée a grillé les fleurs
  • osmodíti (se) to scorch, to singe

    osmodíti (se) si prste to burn one's fingers
  • osnováti fonder, instituer, établir, créer

    osnovati podjetje créer (ali fonder, établir, constituer) une entreprise
    osnovati stranko fonder un parti
    osnovati si pojme o svetu se créer ses idées sur le monde
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • ostál sobrante; restante

    ostalo el resto, lo que queda
    ostali los demás
    v ostalem por lo demás
    v ostali Jugoslaviji en el resto de Yugo(e)slavia
    ostalo si lahko mislite el resto puede usted imaginárselo
  • ostáli (ednina) l'autre, celui qui reste, restant moški spol

    ostalo le reste, le restant, le reliquat
    ostali (ljudje) les autres, ceux qui restent
    ostalo si lahko mislite le reste, vous pouvez vous l'imaginer; vous pouvez deviner le reste
    ostali del dneva restant moški spol du jour
    v ostalem du reste
    v ostalem času le reste du temps
    vse ostalo tout le reste
  • ostáti (bivati) to stay, to remain

    ostáti zunaj to stay out; (vztrajati) to persist in, to stick to, to abide by, to keep to; (preostati) to be left over
    ostáti doma to stay at home
    ostáti v postelji to stay in bed, to keep to one's bed
    ostáti pri predmetu to keep to the point
    ostáti miren, hladnokrven to keep cool; to keep one's temper
    ostani, kjer si! keep still!, stay where you are!
    ostalo bo toplo it wilI stay warm
    ostáti zdrav to remain healthy
    to ostane med nama (figurativno) this is a word in your ear, I tell you this in strict confidence, this is quite between ourselves, this is strickly confidental
    vse ostane pri starem no change will be made, everything will be as before
    kje smo ostali zadnji teden? (v šoli) where did we leave off last week?
    ostanem pri svojem mnenju I stick to my opinion
    ostane pri tem! we will leave it at that!
    nič drugega mi ne (pre)ostane... I have no choice but..., there's nothing for it but..., I have no alternative, it's a case of Hobson's choice
    nič drugega (nam) ne ostane, kot da... there is nothing for it, but to...
    ostanite pri telefonu! hold the line, please!
  • ostiatim, adv. (ostium)

    1. od vrat do vrat, od hiše do hiše: ostiatim compilare totum oppidum Ci., haec crimina agere ostiatim Ci., ostiatim quaerere Sen. ph., neque, cum proposita fuerit materia dicendi, scrutanda singula et velut ostiatim pulsanda Q., dum in luxu[m] nepotalem similis [otioso] ostiatim singula pererro Ap., cum fere iam tertia vigilia scrupulosa diligentia cunctae civitatis ostiatim singula considerans circumirem Ap., adeo autem cultus modici, ut festis diebus, si amicis numerosioribus esset epulandum, privatorum ei argento ostiatim petito triclinia sternerentur Eutr., stipem mendicare Hier.

    2. (vsak del) posamezno, v (do) podrobnosti: quicumque ostiatim cupit noscere, legat etiam Fulvium Asprianum usque ad t[a]edium gestorum eius universa dicentem Vop.
  • osvežíti to refresh; to freshen (up); to brace

    osvežíti se to freshen oneself up
    osvežíti si znanje to polish up one's knowledge, to freshen (ali to brush) up one's knowledge
  • otemnéti (-ím) | otemnévati (-am) perf., imperf.

    1. oscurarsi, offuscarsi (tudi ekst.) ottenebrarsi:
    pren. um mu je otemnel gli si ottenebrò la mente
    pren. njegova slava je otemnela la sua fama si è offuscata

    2. (postati mrk, neprijazen) accigliarsi, rannuvolarsi (in volto)
  • otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
    otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
    otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
    otepati orehe abbacchiare le noci

    2. battere (i cereali)

    3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
    otepati z repom scodinzolare

    4. pren. mangiare, spolverare

    5. pren. obl. ballare addosso:
    hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
    pren. otepati revščino vivere stentatamente
    pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
    otepati po cesti arrancare per la strada

    B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

    1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
    otepati se funkcije rifiutare la carica

    2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
    otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

    3.
    otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
    to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
    pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza
  • ôter [ote] verbe transitif odvzeti, odstraniti, sneti; sleči; odšteti

    ôter le couvert pospraviti z mize (pogrinjek)
    ôter son manteau odložiti, sleči plašč
    ôte-toi de là! pojdi proč! izgini!
    ôter de la tête, de l'esprit izbiti iz glave
    ôter la fièvre pregnati vročico
    ôter la ceinture odpasati
    ôter les souliers sezuti čevlje
    ôter son chapeau à quelqu'un odkriti se komu
    s'ôter le pain de la bouche pritrgati si kruh od ust
    ôter deux de quatre odšteti dve od štiri
  • ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

    1.
    a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
    b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

    2. occ.
    a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
    b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

    3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).
  • otírati to rub; to wipe; to rub off; to wipe away (ali off)

    otírati pot s čela to wipe the sweat from one's brow
    otírati potno čelo to mop (ali to wipe) one's sweaty (ali evfemizem perspiring) brow; to dry by wiping
    otírati si solze to wipe one's tears away
    otírati (se) z brisačo to dry oneself (ali to wipe oneself) with a towel, to give oneself a rub-down
  • otírati (se) frotter, (s')essuyer

    otirati si čevlje s'essuyer les chaussures
    otirati si zaspane oči se frotter les yeux endormis
    otirati si solze essuyer ses larmes
  • otírati (-am) | otréti (otrèm) imperf., perf.

    1. asciugare; knjiž. tergere:
    otreti potno čelo asciugare la fronte madida

    2. strofinare, sfregare:
    otreti si zaspane oči sfregarsi gli occhi assonnati
    otirati komu solze asciugare le lacrime a qcn. (tudi pren.)
  • otrébiti (drevje) to prune; to remove what is superfluous

    otrébiti si zobé to pick one's teeth
    otrébiti ribe to gut fish
    otrébiti se to relieve oneself
  • otres|ti [é] (-em) abschütteln, s česa: herunterschütteln von
    otresti si prah iz nog Staub von den Füßen schütteln
  • otréti to rub; to wipe; to rub off; to wipe away (ali off); to dry by wiping; to rub down (z brisačo with a towel)

    otréti si solze to dry one's tears
    otréti (se) z brisačo to dry oneself (ali to wipe oneself) with a towel