Franja

incomber [ɛ̃kɔ̃be] verbe intransitif pripasti, pripadati

cette tâche vous incombe to je vaša naloga
ces réparations incombent au propriétaire de la maison ta popravila padejo na lastnika hiše

incomodare

A) v. tr. (pres. incōmodo) nadlegovati; zmotiti:
incomodo? ali motim?
scusi se La incomodo oprostite, da vas nadlegujem

B) ➞ incomodarsi v. rifl. (pres. mi incōmodo) truditi se; vznemiriti, vznemirjati se:
non si incomodi! ne dajte se motiti!

incompiuto agg. nedokončan, nedovršen; nepopoln:
la sinfonia incompiuta di Schubert Schubertova nedokončana simfonija

incontrare

A) v. tr. (pres. incontro)

1. srečati, srečevati

2. naleteti (tudi pren.):
incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
un libro che incontra uspešnica

3. šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici

B) ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)

1.
incontrarsi in naleteti na

2. pren. ujemati se, soglašati:
incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih

3. (confluire) stekati, združiti se

4. srečati, srečevati se

5. spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase

incoronare v. tr. (pres. incorono)

1. kronati (tudi pren.):
incoronare il marito, la moglie pren. prevarati moža, ženo

2. glasba redko dati korono

incorporer [-re] verbe transitif pri-, v-ključiti v svoj sestav, priklopiti, inkorporirati, inte-grirati; uvrstiti (rekrute v polk)

incorporer de l'huile à (ali: avec) la cire zmešati olje z voskom
incorporer dans une commune inkorporirati v občino
s'incorporer pridružiti se, vključiti se
s'incorporer à un groupe vključiti se v skupino

incrēmentum -ī, n (in-crēscere)

1. rast, rašča, rastilo: Col., vitium satus, ortus, incrementa commemorare Ci. stopnje rasti.

2. metaf. rast, naraščanje, (po)množitev, (po)večanje: Iust., Vell., virtus tua semper in incremento erit Cu. bo vedno ras(t)la, i. urbis L., i. lucis Plin., incrementa lunae Lact. ali i. lunaria Aug. rast, incrementum capere (o luni) Col. rasti, alicui rei incrementum adferre Ci. pomnožiti jo; occ. stopnjevanje (kot ret. figura = gr. αὔξησις): Q., ki razločuje tri vrste ter navaja iz Ci. tale zgled: Facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare: quid dicam in crucem tollere? Ci.

3. meton. pribitek, prirast(ek), naraščaj, priraščaj: Suet., Amm., incremento renovare exercitum Cu., i. multitudinis L. primnožek, magnorum praefectorum et ducum haec (ta služba) incrementa sunt et rudimenta Cu. sadilnica in vadnica za … ; pesn.: dentes, incrementa populi futuri O. „seme“; occ. mladika, poganjek, potomec: magnum Iovis incrementum V. (gr. ϑρέμμα Διός … ).

increspare

A) v. tr. (pres. increspo) gubati; mrščiti; kriviti:
la brezza increspa il mare vetrček vzvalovi morje
increspare la fronte mrščiti čelo
increspare la bocca kriviti usta

B) ➞ incresparsi v. rifl. (pres. mi increspo) gubati se; mrščiti se

incriminer [-ne] verbe transitif (ob)dolžiti, obtožiti, očitati; grajati; inkriminirati

on incriminera sa bonne foi sumničili bodo o njegovi iskrenosti
incriminer à tort po krivem obdolžiti
incriminer la conduite de quelqu'un grajati vedenje neke osebe

incrociare

A) v. tr. (pres. incrocio)

1. križati, prekrižati:
incrociare le gambe prekrižati noge
incrociare le braccia pren. stavkati, začeti štrajk
incrociare le armi pren. bojevati se
incrociare la spada con cqn. dvobojevati se s kom

2. križati se (s, z); srečati, srečevati:
incrociare un veicolo srečati se z vozilom

3. biol. križati

B) v. intr. aero križariti

C) ➞ incrociarsi v. rifl. (pres. mi incrocio) križati se (tudi biol.):
le strade si incrociano ceste se križajo

incrudelire v. intr. (pres. incrudelisco)

1. (infierire)
incrudelire contro, su qcn. okrutno ravnati s kom, izživljati se nad kom

2. pren. biti, postati hujši; razdražiti se, poslabšati se:
la tempesta incrudelisce vihar divja vse huje
la ferita incrudelisce sempre più rana je zmeraj hujša

in-cumbō -ere -cubuī -cubiturus

1. leči (uleči se) v, na kaj, nad ali ob kaj, nasloniti se, skloniti se na(d) ali ob kaj: O., Petr., Q. idr., remis incumbere V., L., Cu. upirati se v vesla = hitro veslati, equus incumbit eiecto (equiti) V. pade na … , incubuitque toro V., Damon incumbens olivae V. oprt na palico, incubuit in eum, a quo tenebatur Cu. naslonil se je; od tod pesn. silex incumbit ad amnem V. se nagiblje k padcu, laurus incumbens arae V. nagnjena čez žrtvenik, ki se nagiblje … , visi čez … , fato i. V. pospešiti.

2. occ.
a) (na meč) nasaditi se, — nabosti se: incumbere in gladium Ci. ali gladio Corn., Val. Max. ali ferro O., Ph., Val. Max. ali i. gladium i. Pl.
b) (sovražno) z vso težo (silo) v (na) koga zagnati se, na koga navaliti, pritisniti (pritiskati): (Camilla) insequitur incumbens eminus hastā V., Romani suo pondere incumbentes in hostem L., i. in litus Cu., sagittariis i. T.; samo zase: a fronte i. T.; pren.: tempestas silvis incubuit V. nevihta je z vso silo navalila (se vrgla) na gozdove, magna vis venti in mare incubuit Q., ventus incubuit Iust., incubuere maria Plin. so se vri(ni)la v deželo, Pergamum incubuit sibi Sen. ph. se je zrušil, febrium cohors terris incubuit H. je navalila, pritisnila, saevior armis luxuria incubuit Iuv., invidia mihi incumbit T. leži težko na meni, me tlači, ut iam inclinato iudici reliqua incumbat oratio Ci., nunc, nunc incumbere tempus O., tu eo maxime incumbis Ci., huc incumbe Ci.

3. metaf.
a) (o osebah) poprijeti se česa, lotiti se česa, prizadevati si, truditi se, zavzemati se poganjati se, skrbeti, brigati se za kaj, posvetiti se čemu: huc incumbat orator Q., quocumque incubuerit orator Ci. na katero koli stran se trudi = kakršen koli vtis hoče narediti (ustvariti); z ad: qua re incumbite ad salutem rei p. Ci., i. omni studio ad id bellum Cu., ad rem publicam conservandam Ci., ad ulciscendas iniurias Ci.; z in: incumbite in causam Ci., in id bellum C., in Caesaris cupiditates Ci. pospeševati jih, streči jim; z dat.: toto pectore novae cogitationi i. T., aratris i. V. lotiti se oranja; z acc. pron. n.: haec incumbe Ci.; od tod tudi (pesn.): i. haustus Palladios Stat.; pesn. z inf.: incumbent … sarcire ruinas V.; osamel je sklad s finalnim stavkom: L.; occ.
b) (v nazoru ali občutju) nagibati (naklanjati) se: inclinatio incumbit ad virum bonum Ci., eodem incumbunt municipia Ci.; podobno: incubuit mens … dolori O. se je vdala.
c) (o dolžnosti): vezati koga, prist(oj)ati komu: iudici incumbit officium Icti., haec incumbit nobis necessitas, ut … Aug.

incuneare

A) v. tr. (pres. incuneo) zagozditi (tudi pren.)

B) ➞ incunearsi v. rifl. (pres. mi incuneo) zagozditi se; zajedati se; vriniti se:
la valle si incunea fra alti picchi dolina se zajeda med visoke vrhove

incurvare

A) v. tr. (pres. incurvo) upogniti, upogibati; skriviti:
incurvare una sbarra upogniti drog
incurvare la schiena upogniti hrbet; pren. hlapčevsko kloniti

B) ➞ incurvarsi v. rifl. (pres. mi incurvo) upogniti, upogibati se; skriviti se:
incurvarsi per la vecchiaia skriviti se zaradi starosti

Inde [ɛ̃d] féminin Indija

dans l'Inde, aux Indes v Indiji
la mer des Indes Indijski ocean
les Indes occidentales, orientales Zahodna, Vzhodna Indija

indecēnza f nespodobnost, neprimernost; nespodobno, neprimerno obnašanje govorjenje; sramota, svinjarija:
la pellicola è una vera indecenza film je prava svinjarija

indeciso agg.

1. neodločen; omahljiv

2. pren. nejasen; zamegljen

3. nerešen:
per ora la questione è indecisa trenutno je zadeva nerešena

índeks index moški spol , table ženski spol des matières, répertoire moški spol , indice moški spol

dati, postaviti knjigo na indeks mettre un livre à l'index
indeks proizvodnje (cen, življenjskih stroškov) indice de la production (des prix, du coût de la vie)

îndemână adv. lahko, lagodno
□ la îndemână pri roki

indexation [ɛ̃dɛksasjɔ̃] féminin prilagoditev indeksu življenjskih stroškov

indexation des traitements sur le coût de la vie prilagoditev plačindeksu življenjskih stroškov