Franja

flūmen -inis, n (iz. *fleugsmen, *flug(s)men: fluere, gl. to besedo). —

I.

1. tekoča voda, vodovje, struja, tok, strumen: Varr., Sen. ph. idr. pater Tiberine tuo cum flumine sancto Enn., vis fluminum Ci., flumine secundo C. po vodi, z vodo, navzdol, adverso flumine C. proti toku, hos omnes flumina continebant C. cave aquam Albanam in mare manare suo flumine sinas L., fl. vivum V., L. rečnica, flumina fontis O. studenčnica, rapidus montano flumine torrens V., ater flumine languido Cocytos errans H., fl. curvum O. rečni ovinek, flumina limosa O. močvirno vodovje, sequemur amnis iter, donec nos flumine certo perferat Val. Fl., multum fluminum (mare) hac atque illuc ferre T.; konkr. v pl. valovi, valovje: Tantalus captat fugientia flumina H., Nilus antiquo sua flumina reddidit alveo O.

2. meton.
a) reka, veletok: leni fluit agmine flumen Enn., aurea tum dicat per terras flumina vulgo fluxisse Lucr., nos flumina arcemus, dirigimus avertimus Ci., citra flumen Rubiconem, ostium fluminis Cydni Ci. sine flumine valles O. brezvodne, fl. Dubis, Rhenus, Rhodanus C., Garumna flumen C., Tanain prope flumen orti H., ad Asturae flumen L.; z adj.: fl. Tiberinum V. reka Tibera, fl. Rhenum H. reka Ren, fl. Aesareum O. reka Ezar. Pooseb. = rečni bog: flumine Gange edita Limnate O.
b) vodotok, prekop: fl. angustum Auct. b. Alx., fossile, regium Amm. —

II. metaf.

1. (o tekočinah) tok, potok: flumine sanguinis meum reditum intercludendum putaverunt Ci., sanguinis expirans calidum de pectore flumen Lucr., picis fl. Lucr., largoque humectat flumine (sc. lacrimarum) vultum V., flumina iam lactis, iam flumina nectaris ibant O., rigido concussae flumine nubes Petr., fl. aër is Ap.; (o ljudeh) naval, sila: effusae ruunt inopino flumine turbae Sil.

2. (o duhu) kipeče (prekipevajoče) obilje: fl. ingenii Ci., ingenii flumina O., mens ingenti flumine litterarum inundata Petr. oplojen z veliko načitanostjo.

3. tek (tok) govorice, besed: fl. orationis Ci., Q., verborum Ci., eloquentiae Q., flumina facundiae Col., flumine largo plenus Petr.

Flūmentāna (flūmen) porta Rečna vrata ob Tiberi, ki so vodila iz (rim.) mesta na Marsovo polje: Varr., L., P. F.; šalj. = vaško posestvo pred Rečnimi vrati: Ci. ep.

fluō -ere, flūxī, flūxum (gl. tudi flō; prim. gr. φλύω prekipevam, vzkipevam, gr. φλυαρέω blebetam, lat. flēmina, flūctus, flūxus, flūmen [iz *flug(s)men], fluidus, fluitāre, fluvius, fluvia, flustra, stlat. con-flūgēs ali po drugih con-flugae)

I.

1. teči, pretakati se; najprej o vodi in drugih tekočinah: inter fines Helvetiorum et Allobrogum … Rhodanus fluit C., ut oculis, in utram partem fluat (Arar), iudicari non possit C., Chrysas est amnis, qui per Assorinorum agros fluit Ci., tantos terrae motus … factos esse, ut … flumina in contrarias partes fluxerint Ci., magnus fluens Nilus V. mogočno tekoči, madidis gravis fluere unda capillis (videtur) O., non intermissis ut fluat imber aquis O., mella fluant illi V., sudor fluit undique rivis V., fluit de corpore sudor O., fluxit discusso cortice sanguis O., fluxit in terram Remi cruor H., sanguis terras fluxurus in omnes Lucan., fluit lac vimine querno O., fluunt lacrimae per ora O., lacrimae fluunt, fluentes lacrimae Hier.; potem o raztopljenih kovinah in drugih rečeh: fluit aes rivis V., fluit aurum ignibus O., per oculos cerebrum molle fluit O.; pren. o govoru: ex eius ore melle dulcius fluebat oratio Ci., ne fluat oratio Ci. da ne teče enolično, cum flueret lutulentus (Lucilius) H. ko mu je beseda tekla v blatnem (umazanem) toku njegovih verzov, carmen … fluit O. teče gladko, in Herodoto omnia leniter fluunt Q. †grammatice† pleno iam satis alveo fluit Q.; occ.
a) kot medic. t. t. drisko imeti, ulivati se: fluit alvus, corpus Cels. fluentes morbi Cels. bolezni, ki jih spremlja driska (naspr. astricti, compressi).
b) z abl. = moker biti od česa, biti oblit s čim, pluti s čim, iz (s) koga (česa), po kom (čem) teči ali se cediti: membra fluentia tabo V., ille cruore fluens O. poln krvi, okrvavljen, oblit s krvjo = s krvjo plujoč, sudore fluentia bracchia O. vse mokre od potu, oblite s potom, rubenti fluxit mulctra mero Sil.; z in c. abl.: in madida veste fluens V. ves zmočen v mokri obleki; pesn. = bogat biti, imeti veliko česa, obilovati s čim: multo Baccho (= vino) fl. V., terra auro fluxit V.; abs.: fluentes buccae Ci. (Orat. in Pison. 11, 25) lica, po katerih se cedi mazilo (toda: buccis fluentibus [Gallus] Ci., gl. spodaj pod fluēns).

2. metaf. (o množici ljudstva) dreti, vreti, valiti se: omnisque relictis turba fluit castris V., fluunt ad regia tecta V., effuse fluentem in se aciem excepēre Cu.; occ.
a) (o zraku, vetru, ognju) hlipeti, veti, valiti se: aliunde fluens … aër Lucr., nec ratione fluunt (venti) Lucr., de litore Coo aura fluens Lucan., fluit undique victor Mulciber Sil.
b) (o obleki, laseh idr.) (valovito) se spuščati, usipati se ali padati: fluens vestis O., Pr., nodo collecta sinus fluentes V., fluentem fronde premit crinem V., comae per levia colla fluentes Pr., fluant per mea corpora rosae Pr.; ramos compesce fluentes V. viseče, divje.
c) na tla pasti, zgruditi se, sesesti: ad terram fluit cervix V., ad terram non sponte fluens V., viscera lapsa fluunt O. se usipljejo.
č) izlivati se, vreti iz česa: multaque ab ea (lunā) manant et fluunt Ci.
d) (raz)širiti se: Pythagorae disciplina cum longe lateque flueret Ci., multum autem fluxisse de scriptis nostris sermonem Ci. mnoge in kaj različne izjave da so se razglasile.
e) (neovirano) teči, v teku biti, potekati, goditi se, vršiti se: cuncta fluunt (prim.: gr. πάντα ῥεῖ) O., quibus (causis) ab aeterno tempore fluentibus in aeternum Ci., in rebus prosperis et ad voluntatem fluentibus Ci. v sreči in če gre vse po volji (po godu), rebus ad voluntatem fluentibus S. fr., nec praesentia prospere fluebant T. ni prav potekalo; quod (Caecubum) fluentem nauseam coërceat H. gnusa tok (= bljuvanje).

3. pren. potekati, nastati, izhajati, izvirati: haec omnia ex eodem fonte fluxerunt Ci., ab isto capite fluere necesse est omnem rationem bonorum et malorum Ci., disciplinis Graecis, unde et nostrae fluxerunt Q., omnia ex natura rerum … fluere Q.; occ. hoteti, meriti kam: videamus, illius rationes quorsum fluant Ci., res fluit ad interregnum Ci.

II.

1. pasti iz česa: fluent arma de manibus Ci.

2.
a) odpasti, izpasti: sponte fluant (poma) matura suā O., fluunt capilli Cels.
b) pren. teči, preteči, uteči, ubežati, (iz)giniti, miniti: tarda fluunt tempora H., fluit tempus Sen. ph., cetera nasci, occidere, fluere, labi Ci., fluit voluptas corporis et avolat Ci., fluere omnia cernimus Lucr.

3. na valovih plavati, pluti: nec mersa est pelago, nec fluit ulla ratis Mart.

4.
a) tako rekoč (raz)topiti se, oslabeti, omagati, opešati: dissolvuntur enim tum demum membra fluuntque Lucr., fluunt sudore et lassitudine membra L. se spotijo in omagajo, fluentibus membris Cu., surae fluxere Lucan., Romani, cum … fluere iam lassitudine vires sentirent L., fl. mollitie Ci. ali mollitiis Vell. topiti se v mehkužnosti, onemoči od mehkužnosti, fl. luxu L., Cu. topiti se (živeti) v razkošju, tako tudi: fl. voluptatibus Sen. ph.; ne in luxuriam flueretis Aug.
b) pren. ničev, prazen biti; labor ille, carens rectore, fluit Q.

5. trans. izli(va)ti, razli(va)ti, obilno da(ja)ti: quando petra aquas fluxit Ambr., Oenotria palmite largo vina fluens Cl., cuius (storacis) virgulae … lacrimam fluunt Isid.; kot medic. t. t.: fl. sanguinem Cael., sanguinem ex capite, ex iecore, ex supernis faucium Cael.; pren.: legi litteras tuas fluentes lac et mel Aug. — Od tod

I. adj. pt. pr. fluēns -entis

1. (o govoru)
a) enakomerno tekoč, miren: tracta quaedam et fluens … oratio Ci., fl. contextus Q., elegi fluentes Plin. iun. fluentes carminum deliciae Gell.,
b) enolično tekoč, enoličen, brez odstavkov: ut ne aut dissoluta aut fluens sit oratio Ci., inculta et fluens est oratio Ci.; occ. (o govorniku): in … descriptionibus fusi ac fluentes sumus Q. smo obširni in enolični.

2. mlahav, mlahavo viseč, povešen, klapast: buccis fluentibus (Gallus) Ci. (De orat. 2, 66, 266) s povešenimi (lici), fluentibus membris Cu., Aug.; o osebah: (pueri) soluti ac fluentes Q., incessu ipso … fluentes Sen. ph. — Adv. fluenter valovito (se gibajoč), v valovitem gibanju: res quaeque fluenter fertur Lucr., capillo fl. undante Ap. z valovito se spuščajočimi lasmi. —

II. adj. pt. pf. flūxus 3, adv. ē

I. tekoč: quod (vas) fluxum … videbat Lucr., fluxi suci Plin., elementa arida atque fluxa Ap. —

II. metaf.

1. valovito se spuščajoč, spuščen, ohlapen, prost = razpleten (o laseh): amictūs Lucan., habena L., carbasa Lucr. vihrajoča, plahutajoča, arma T. ki jim skoraj pade iz roke, crine fluxo T., cingi fluxiore cinctu Suet. ohlapneje se prepasati; (o osebah) z gen.: vestium Arsacidae Ap. z valovito se spuščajočimi oblačili.

2. mlahav, medel, slaboten: iuvenum corpora Col., Germanorum fluxa corpora T., spadone eviratior fluxo Mart., animi aetate fluxi S., noctu dieque fluxi T. zanikrni, animi fluxioris esse Suet. nekoliko lahkomiselnih načel, nekoliko širokovesten; z gen.: fluxa morum gens Sil. zanikrnega značaja, neznačajen rod, fluxius agens Amm. nemarneje, zanikrneje.

3. nestanoviten, minljiv, omahljiv, negotov, nezanesljiv: divitiarum et formae gloria fluxa et fragilis est S., fl. fides Pl., S., L., T. nezanesljiva zvestoba, nezanesljivost, verolomnost, res humanae fluxae et mobiles L., nihil … tam instabile ac fluxum est quam fama potentiae T.

4. propadajoč, razpadajoč, razmajan, nevzdržen: murorum aevo fluxa T. razpadajoča mesta; pren.: res fluxae Ci. ep. nevzdržne, Galbae fluxa auctoritas T. spodkopana, fluxa senio mens T. oslabel od starosti, studia inania et fluxa T. le začasnega uspeha, omnia fluxa infirmaque Ap. razpadljivo.

Opomba: Fut. I. fluebunt: It.; pt. fut. act.. fluiturus: Boet.; star. pt. pf.. fluctus in pt. fut. act. flucturus: Prisc. (neizpričano).

flurry¹ [flʌ́ri] samostalnik
nemir, razburjenje, zmeda; sunek vetra; nenadna ploha ali metež; nevihta; nepričakovana nagla sprememba cen na borzi; smrtni boj kita

in a flurry razburjen, ves iz sebe
flurry of rain ploha
ameriško flurry of snow metež
flurry of birds jata ptic

fluster¹ [flʌ́stə] samostalnik
zmešnjava, zmeda, kolobocija; vznemirjenost

all in a fluster ves iz sebe, zmeden

flūtō -āre (skrč. iz fluito, intens. glag. fluere)

1. teči (o vodi): Lucr.

2. valovito se spuščati: flutans coma Varr. — Dep. soobl. flūtor -ārī plavati: Varr. ap. Macr.

flutter² [flʌ́tə] samostalnik
kriljenje, prhutanje; tresenje, vibracija; razburjenje, nemir, vznemirjenost; drhtenje
sleng špekulacija, hazardna igra; krok

to cause (ali make) flutter vznemiriti, razburiti
all in a flutter ves iz sebe

fly^*2 [flai]

1. neprehodni glagol
leteti, kriliti; hiteti; bežati; planiti, zagnati se; napasti; razpočiti, razleteti se; vihrati; plapolati

2. prehodni glagol
streljati; izobesiti; voditi, pilotirati; spuščati; s sokolom loviti; splašiti (ptiča); preleteti

to fly in the face of s.o. rogati, ustavljati se komu
not a feather to fly with brez beliča
to fly off the deep end (ali handle) razjeziti se, planiti
to fly hawks iti na lov s sokoli
to fly high (ali at high game) visoko letati, biti častihlepen
to fly a kite spuščati zmaja; sleng preizkušati javno mnenje; sposoditi na menico brez kritja
to let fly at figurativno napasti; streljati, sprožiti
to let fly with one's fists s pestmi napasti
to let money fly pognati, zapraviti denar
to fly low biti skromen
to fly the country zbežati iz dežele
to fly in pieces razleteti se
to fly into a passion (ali rage, temper) pobesneti
to fly open na stežaj odpreti
to fly out at s.o. napasti koga
to fly the river loviti močvirnike

fōcāle -is n (nam. *faucale iz faux) ovratna ruta, ovratnica: H., Sen. ph., Q., Mart.

fōcāneus 3 (nam. *faucaneus iz faux) žrelast: palmes Col., Pall. postranska mladika, ki raste med dvema mladikama.

fōculum -ī, m (iz foueclom: fovēre)

1. ogrevalnik, ogrevalo: intus ventris fumant focula Pl.

2. ponev, kozica: Pl.

fōdero m nožnica:
trarre la spada dal fodero potegniti meč iz nožnice (tudi pren.);
rimettere la spada nel fodero pren. odložiti meč, bojno sekiro

folgern sklepati (aus iz); (ableiten) izpeljati, izpeljevati

Fōlia -ae, f Fólija, zloglasna čarovnica iz Arimina, ki je začasno bivala v Neaplju, tovarišica čarovnice Kanidije: H.

folliculus -ī, m (demin. follis)

1. usnjena vrečica, mošnja, usnjat meh: f. lupinus Corn. meh iz volčje kože (v katerega so vtikali morilce svojih očetov in mater), ut … eques folliculis in castra ab Arpis frumentum veheret L.

2. occ.
a) mehur = žoga, balonček: ad pilam folliculumque transire Suet.
b) kovaški meh: aerarius ali artis aerariae Cael.
c) meh ali mešič žuželk: Lucr. (5, 803).
č) kot medic. t. t. α) ventris atque intestinorum folliculi Cael. β) sečni mehur: Cael. γ) modnik: Cael., celoten termin: f. genitalis Cael.

3. metaf.
a) kožica, mešiček, strok (o sadju, žitu): Varr., Petr., Sen. ph., Col. idr.
b) (o člov. telesu) ogrinjalo, odevalo (duše): Luc. ap. Non., Arn.

fōmentum -ī, n (iz *fovementum: fovēre)

I.

1. ogrevalo, topel obkladek, obveza: O., Cu., Q., Ps.-Q., Fl., P. Veg., f. calidum, humidum, siccum Cels., frigidum Suet., habes, qui adsideat, fomenta paret, medicum roget H., fomenta adhibere Col., fomenta vulneribus nulla T., fomenta dilargiri T. obveza, preveza; pren.: ingrata fomenta volnus nil malum levantia H.

2. metaf.
a) blažilo, hladilo: fomenta summorum dolorum Ci., frigida curarum fomenta H. brezuspešna, neučinkovita, fomenta animis adhibenda T., aliquod fomentum procellae petens Val. Max., fomenta paupertati conquirere Ap.
b) upanje, tolažba: Plin. iun. —

II. netivo, podnet: Clodius ap. Serv. ignium Amm.

fond [fɔ̃] masculin dno; globina; ozadje; bistvo, glavna stvar, jedro, vsebina, dejansko stanje; usedlina, ostanek; sport vztrajnost, žilavost

à fond temeljito, popolnoma
au fond v bistvu
à fond de train z vso hitrostjo, brez izgubljanja časa
de fond en comble od vrha do tal, popolnoma
articte masculin de fond uvodni članek
audience féminin au fond (juridique) glavna razprava
(familier) fond de tiroir zadnji viri, zadnja sredstva, ki jih imamo
il est coléreux, mais il a bon fond on je koleričen, a v bistvu je dober
course féminin de fond (sport) tek na progah nad 3000 m, pri plavanju proga 400 m ali 1500 m
à fond de cale (marine) v podladju, figuré brez denarja
lame féminin de fond mogočen val, ki se nenadoma dvigne z morskega dna
mineur masculin de fond rudar, ki dela najgloblje v rudniku
avoir du fond biti vztrajen, imeti solidno znanje
aller au fond des choses iti čemu do dna
émouvoir quelqu'un jusqu'au fond de l'âme koga v dno duše, globoko ganiti
envoyer un navire par le fond potopiti ladjo
faire fond sur quelqu'un, quelque chose računati s kom, s čim; zanesti se na koga, na kaj, popolnoma zaupati komu, čemu
regarder quelqu'un au fond des yeux komu pogledati naravnost, globoko v oči
couter à fond potopiti (se)
remercier quelqu'un du fond du cœur iz srca, iskreno se komu zahvaliti
respirer à fond globoko vdihniti
toucher au fond d'un problème dotakniti se jedra problema
traiter à fond temeljito obravnavati
user ses fonds de culottes sur les bancs de la classe (s)trgati hlače na šolskih klopeh

fondo moški spol tla, dno, rečna struga, osnova, temelj, bistvo; ozadje; kapital, fond

fondo de amortización amortizacijski fond
fondo de reserva rezervni fond
a fondo temeljito, iz temelja
de fondo važen, pomemben
de bajo fondo plitev
de mucho fondo globok
en el fondo v osnovi, pravzaprav, natančno vzeto
sin fondo neosnovan, neutemeljen; brezdanji, neskončen
artículo de fondo uvodni članek
hombre de fondo človek znanja
hacer fondo de a/c graditi na čem
ir a(l) fondo iti na dno, propasti
irse a(l) fondo potopiti se
fondos pl premoženje, kapital, denar; vodna globina
estar desprovisto (falto) de fondos ne razpolagati s kapitalom
estar en fondos imeti razpoložljiv denar, biti pri denarju
fondos públicos državni papirji

fondre* [fɔ̃dr] verbe transitif ulivati; (raz)topiti, (s)taliti; stopiti, zmešati; združiti, (s)kombinirati; vnovčiti (delnice); verbe intransitif taliti se, tajati se, kopneti, raztopiti se; navaliti (sur na); figuré izginiti, skopneti; familier (s)hujšati

se fondre raztopiti se, izginiti
fondre du plomb topiti svinec
fondre une cloche ulivati zvon
fondre la glace (figuré) prebiti led
fondre deux livres en un seul združiti dve knjigi v eno samo
la glace fond led se taja
la grêle fond toča se usuje
fondre en larmes spustiti se v hud jok
l'argent lui fond dans les mains denar mu kopni v rokah
fondre sur quelqu'un planiti, navaliti na koga
l'épervier fond sur sa proie skobec plane na svoj plen
tous les malheurs lui ont fondu dessus vse nesreče so se zgrnile nanj
elle a fondu de dix kilos deset kil je shujšala
le ciel se fond en eau lije kot iz škafa
faire fondre quelque chose stopiti kaj; odpraviti, odstraniti kaj