Franja

flamberge [-bɛrž] féminin meč

mettre flamberge au vent potegniti meč iz nožnice, napasti, začeti prepir

flāmen² -inis, m (morda iz *flād(s)men, sor. z got. blōtan častiti) posebni svečenik, tj. svečenik posameznega božanstva. Te svečenike je baje uvedel Numa; bilo jih je 15; 3 maiores (patriciji): fl. Diālis Ci., L., O., Suet. za Jupitra, Quirīnālis Ci., L. za Romula, Mārtiālis Val. Max. ali Mārtis L. za Marsa, in 12 minores (plebejci) za nižja božanstva, npr. fl. Carmentae, Flōrae, Pomōnae, Vulcāni idr. Za časa cesarjev so bili tudi flamines za bogove proglašenih cesarjev, npr. fl. Augusti T. fl. Tiberii Suet. Najimenitnejši je bil fl. Dialis, ki je imel več prednosti (liktorja, kurulski stol, s škrlatnim trakom obrobljeno togo (toga praetexta)), a je bil tudi v marsičem vezan. Tako ni smel čez noč ostati izven mesta, ne zajahati konja ne videti oborožene vojske ne človeka pri delu na praznik, tudi ni smel prisegati, ne nositi prstana z vloženimi dragulji. Njegov zakon je moral biti sklenjen po tako zvani konfareaciji (confarreatio) in je bil nerazdružljiv; ob smrti svoje žene se je moral svoji službi odpovedati: Varr., O., Gell. idr. flaminem prodere Ci., capere, inaugurare L., colere Plin. iun. — Flāmen -inis, m Flámen kot priimek Klavdijevega plemena: L.

flāminius 3 (flāmen 2) posebnega (zlasti Jupitrovega) svečenika, flamenov, flamenski: aedes, lictor P. F. Subst.

1. flāminia -ae, f
a) (sc. domus) dom (hiša) Jupitrovega svečenika: Fabius Pictor ap. Gell.
b) (sc. uxor) žena Jupitrovega svečenika: Hier. (z obl. flaminea).
c) (sc. camilla) pomočnica žene Jupitrovega svečenika: P. F.

2. flāminium ali pravilneje flāmōnium -iī, n (sc. sacerdotium) služba -, dostojanstvo posebnega svečenika, flamenstvo: L., Val. Max., Gell., cuius (Caesaris) … flaminium cur reliquisti? Ci., flamonium Claudiale T., Diale flaminium Suet. — Od tod Flāminius 3 Flamínij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Flāminius Gaj Flaminij; ko je bil l. 232 tr. pl., je bil na njegovo pobudo sprejet predlog zemljiškega zakona, l. 227 je upravljal preturo na Siciliji, l. 223 kot konzul potolkel Insubre ob Adi ter kot cenzor l. 220 zgradil na Marsovem polju Flaminijev cirkus in Flaminijevo cesto iz Rima preko Narnije in Spolecija v Fanum (Fanum). Padel je l. 217 v bitki s Hanibalom ob Trazimenskem jezeru: Ci., N., L., L. epit.

2. njegov istoimeni sin; kot konzul se je l. 187 uspešno bojeval okrog Genove ter l. 181 ustanovil naselbino Akvilejo: L.

3. C. Flam., l. 66 pretor skupaj s Ciceronom: Ci.

4. C. Flam., Katilinov privrženec: S. — Kot adj. Flāminius 3 Flaminijev, flaminijski: circus Flam., ob katerem je bilo tržišče za steklenino, N. ap. Prisc., L., L. epit., Mart., prata Flam. L., via Flam. Ci., L. ali Flam. via O., T., Suet. tudi samo Flaminia -ae, f (sc. via) Mart., Iuv., T. — Od tod zopet adj. Flāminiānus 3 flaminijski: ostenta Ci.

flamma -ae, f (nam. flāma iz *flag(s)mā: flagrāre)

1. plamen, ogenj: illa fl. divinitus extitisse videtur, quae deleret Iovis templum Ci., fl. solis Lucr., sonitu flammae excitatus N., alimenta flammae O., semina flammae O. gorljive, vnetljive snovi, flammā torreri C. flammā cremari V., flammis conflagrare L., flamma corripi L. ali flammis corripi O. (v sl. bolje act.: ogenj objame koga), flammā ferroque absumi L. z ognjem in mečem, vidit … flammis Asiam ferroque cadentem Iuv., rapuit in fomite flammam V. ujel je, flammam opprimere Ci. ali comprescere O., flammam accendere, exsuscitare O. ali excitare Cu., flammam alere O., Q., flammas concipere C., O. vneti se, rapax fl. Sen. tr.; preg.: flamma est fumo proxima Pl. = za neškodljivim začetkom pride pogosto najhujši konec, e flammā petere cibum Ter. iskati si hrano v ognju (v smeteh); kot gr. ἀδύνατον (kaj nemogočega): prius undis flamma (sc. misceatur) Poeta ap. Ci. prej se bo ogenj pomešal z vodo, unda dabit flammas O. ogenj bo buknil iz vode (prim.: flamma fluminibus creari non solita est Lucr.).

2. occ.
a) živ ogorek, plamenica, glavnja: qui P. Lentulo flammam de manibus extorsimus Ci., flammam media ipsa tenebat ingentem V., flammas ad culmina iactant V., in ora viri condidit … flammas O.
b) blisk, strela: trifida fl. O., vindice flammā evertit tecta O., deum genitor rutilas per nubila flammas spargit O.; plameneče zvezde: inter flammas Ci., flammarum tractus V. zvezdni utrinki, polo fixae flammae O.
c) vročina: ora facit rapidae patientia flamae O., temperiemque dedit mixtā cum frigore flammā O.
č) blesk, lesk, svetloba, svit, žar: solis V., flammas minans ensis V. meč, ki se preteč (= strašno) leskeče, galeam flammasque vomens V., a vertice flamma funditur V. žar se izliva, stant lumina flammā V. se bliskajo, se svetijo, rubrā suffusus lumina flammā O., fl. purpurae Plin., poli Val. Fl., radiorum Amm.

3. metaf.
a) plamen, ogenj, žar, gorečnost: belli Ci. ep., vis et quasi flamma oratoris Ci., fl. amoris Ci., in invidiae flammā esse Ci. biti hudo sovražen, scilicet … eam flammam egregiis viris in pectore crescere S. ta silni nagon, animus percepit pectore flammam V. ljubosumnost, ultrix fl. V. maščevalnost, fl. gulae O. žgoča lakota, flammaeque latentis indicium rubor est O. hude vročice; occ. ogenj ljubezni, žar ljubezni, goreča ljubezen: subdita flamma medullis V., flamma per medullas errare visa est O., adsumere flammas, spirare pectore flammas O., in flammas abire O., flammas moveoque feroque O., obscenae procul hinc discedite flammae O., fervida fl. O., flammas concipere Cat. v ljubezni vzplamteti, removere pectore flammas Val. Fl., saevae trahitur dulcedine flammae Val. Fl.; meton. ljubica: digne puer meliore flammā H.
b) poguba, skrajna nevarnost: eriperet ex hac flamma stirpem suam Ci., patriam ex foedissima flamma eripere Ci., templum ex duorum bellorum flamma ferroque servatum Ci., se flammā eripere Ci. obsodbi uiti; meton. kdor pogublja, uničevalec: si illa flamma rei publ. suum tribunatum defenderit Ci. — Kot nom. propr. Flamma -ae, m Flama (Plamen), rimski priimek: T.

Opomba: Star. gen. sg. flammāī: Lucr.

flatschen: es flatscht lije (kot iz škafa); jemandem eine flatschen primazati klofuto

Fleisch, das, (-/e/s, ohne Plural) meso (tudi figurativ); Fleisch und Blut meso in kri; von Fleisch und Blut iz mesa in krvi; in Fleisch und Blut übergehen preiti v meso in kri; den Weg allen Fleisches gehen iti po poti vsega živega; sich ins eigene Fleisch schneiden škoditi samemu sebi

fleō -ēre, flēvī, flētum

I. intr.

1. jokati (se), plakati: quid fles? Acc. fr., quin fles? Pl., ne fle, mulier fleret uberius Ci., rex in foro flens clamare coepit Ci., lapides flere cogere Ci. ali aliquem flere cogere Cu. ganiti do solz, haec pluribus verbis flens a Caesare petit C., flendo delicuit Hyrie O. se je od joka raztopila, se je utopila v solzah, se je razjokala, o multa (adv. acc. n. pl. = zelo) fleturum caput H. = ki ti preti nesreča, flere desinere Cat., Sen. rh. ne več jokati, izjokati se, fl. ubertim Sen. rh., effusius Cu., effusissime Sen. ph.; z dat. = jokati pred kom, tožiti mu svojo bol: felix, qui potuit praesenti flere puellae Pr.; s praep.: fl. de filii morte Ci., ob nostras vias Tib., ab insidiis Pr., ad singula Suet., cum gemitu Amm., cum aliquo, de illa aut pro illa Eccl.; v pass. brezos.: in ignem posita est: fletur Ter., macretur, fletur, lamantatur Ap., oratur, psallitur, fletur Sid.; pt. pf. = jokajoč(a) (se): mater pueri fleta et lacrimosa Ap.

2. metaf.
a) zarezgetati: equorum greges … comperit … ubertim flere Suet.
b) pesn. (o stvareh) solzeti, mezeti, kapljati: Prud., uberibus flent omnia guttis Lucr., flevit in templis ebur Sen. tr. —

II. trans.

1. objokovati koga, jokati (se) nad kom (čim), po kom (čem), oplakovati koga; le pesn. in poklas.: egone illum non fleam? Pl., quotiens fidem mutatosque deos flebit H., orba cum flet unicum mater Cat., illum (Marsyam) Satyri fratres flerunt (gl. opombo spodaj) O., hanc dicitur unus flesse (gl. opombo spodaj) Pelops O., fl. inultos dolores O., servitutem Ph., amissum fratrem Sen., rh. simul mortuos vivosque, neptium necem Cu., filii necem, Germanicum T.; v pass.: multum fleti ad superos (na zgornjem svetu, v času svojega življenja … ) Dardanidae V., nata fleatur O., flenda Graecia, fortuna O. objokovanja vredna, minus … est, quod flendum meo nomine quam quod illius gaudendum est Q.; subst. n. pl.: flenda pati Sen. tr.; flere s quod (da): quod interemi, non quod amisi, fleo Sen. tr.; z ACI: Tib., Pr., Val. Fl., me discedere flevit V., meretricis … periscelidem raptam sibi (esse) flentis H.; occ.
a) jokajoč (solzeč se) opisovati, opevati, peti: cavā testudine amorem H., feralia carmina Col. poet.
b) jokaje, solzeč se prositi (s finalnim stavkom): flemus, ni (= nē) nos divideret Pr., flere coepit, ne amicus pro se periret Hyg.

2. metaf. pesn. (o neosebnih subj.) kapati kaj: quem (sanguinem) plaga flerat (gl. opombo spodaj) roscidis livoribus Prud.

Opomba: Sinkop. obl. iz kor. pf.: flesti (= flevisti) O., flerunt (= fleverunt) V. idr. pesniki, flerat (= fleverat) Prud., flesse (= flevisse) L., O., Plin. idr. flesset (= flevisset) Stat.

flētus² -us, m (flēre)

1. (jok)anje, vekanje, ihtenje, tarnanje, tudi ganjenost: Pac. fr., Ca. fr., prae fletu Ci. od solz, od ganjenosti, fl. maeroris Ci., multas lacrimas et fletum cum singultu videre potuistis Ci., in nostro omnium fletu nullam lacrimam aspexistis Milonis Ci., fletum populo movere Ci. narod do solz ganiti, ut urbe tota fletus gemitusque fieret Ci., eius viri mentio vocem meam debilitavit Ci. ob omembi onega moža mi je ganjenost zadušila glas, quis liberos adspicere potuit sine fletu? Ci., magno fletu auxilium petere coeperunt C., clamore et fletu omnia complentur C., cum fletu precibusque V., tacitus fl. L. tiho ihtenje, fletūs et lacrimas dare O. jokati in solziti se, fletūs ducere Pr. tožeč jok zagnati, infantium fl. Sen. ph., fletibus natos, laetitiā defunctos prosequuntur Q.

2. meton. solze, potok solzá: utinam omnibus abstergere fletum possemus Ci., fletum cruori miscuit O., fletūs fundere, fletibus ora rigare, fletu super ora refuso O., tepido manabant lumina fletu O. iz oči so kapale (so se ulivale) vroče solze.

flō -āre -āvī -ātum (prim. lat. flēmina, folium, follis, gr. φληδάω blebetam, φληναφός blebet, kot adj. blebetav, stvnem. blāen, blāsan, ang. blow)

I. intr.

1. (o vetru) pihati, puhati, veti: Ci. ep., O., Auct. b. Alx., Plin., Sen. rh., Q. idr. qui (corus ventus) … in his locis flare consuevit C., auster, qui per biduum flaverat, in Africum se vertit C., contra fluvium flantes (etesiae) Lucr.; pren.: dum flavit velis aura secunda meis O. je napenjal moja jadra.

2. (o osebah) z usti, z mehom pihati, razpih(ov)ati, podpih(ov)ati: simul flare sorbereque haud factu facile est (preg. o čem nemogočem) Pl. scintillam … folle fabrili … flando accenderunt L.; pesn. (o piščali): tibia flabit O. bo zapiskala, zadonela. —

II. trans.

1.
a) vzpihati, razpihati, dvigniti: pulvis vento flatus Auct. b. Afr.
b) iz ust pihati, izpuhati: anima, quae flatur Varr. ki prihaja iz ust, ore foras acrem fl. de corpore flammam Lucr. (o Himeri).
c) piskati na kako glasbilo: tibia flatur O.; pesn. (o pesniku junaških pesmi): praeconia classica cornu fl. Pr. (?) ali Pieria proelia fl. tubā Mart. trobiti na … ; metaf.: magna semper flandi tumor Q. naduto visokorečje, has ille inanes glorias cum flaret Gell. ko se je s to prazno (puhlo) samohvalo neprestano ustil; pesn.: rosas fl. Prud. tako rekoč odpihavati = zametati.

2. kovine s pihali topiti, kovine ali denar iz kovin ulivati, kovati: aes antiquissimum, quod est flatum, pecore est notatum Varr., argentum flatum signatumque L. ulito in skovano; s prolept. obj.: fl. nummum argenteum Varr. fr., ratio flandae aut conflandae pecuniae Ci., fl. nummos Ulp. (Dig.); podobno: Phrygius lapis … flatur follibus donec rufescat Plin. s pihali razpihujejo, dokler ne postane rdeč.

flór tiffany; (žalni) crape; (tanek) gauze; (žalni trak) mourning band, (na klobuku) mourning hatband

tančica iz flóra gauze veil
pokriti s flórom to crape

flór (-a) m

1. (žalni trak) nastro da lutto, lutto

2. (tančica, pajčolan) velo

3. tekst. cotone mercerizzato:
nogavice iz flora calzini di cotone

4. tekst. superficie ispida, verso ispido (del tessuto)

Flōra -ae, f (flōs) Flóra, „Cvetana“, „Cvetka“, boginja cvetlic in cvetja: Varr., Ci., Lucr., O., Iuv., Lact.; njeno svetišče ob rim. velikem cirkusu: T. — Od tod adj.

1. Flōrius 3 Florin: de re Floria Gell. o Florinem prazniku (Katonov spis).

2. Flōrālis -e Florin: flamen Varr., sacrum O. Florina slavnost, ioci Sen. ph. ob Florini slavnosti; subst. Flōrālia -ium in -iōrum, n (sc. sacra) floralije, Florin praznik (v Rimu so ga obhajali dne 27. 4.): Varr., O., Pers., Plin., Lact., Macr., tudi Q. igre ob Florinem prazniku; isti praznik pri Masilcih: Iust.

3. (iz adj. Flōrālis).

floreado cvetnat, rožast; v ledenih rožah (okna pozimi)

pan floreado kruh iz najfinejše moke

Gessius (-iī) Flōrus -ī, m Gésij Flór iz Klazomen, od l. 64 po Kr. oblastnik v Judeji; njegova nasilna vlada je Jude prisilila k vstaji, ki se je končala z razrušitvijo jeruzalemskega mesta: T.

flōs, flōris, m (prim. lat. flāre, flēmina, follis, folium, got. blōma nem. Blume)

I.

1. cvet, cvetlica, cvetka: fl. agri V. poljska cvetlica, flores rosarum Lucr., fl. rosae, flores verni H., fl. thymi, croceus O., florum omnium varietas Ci., sepulcrum floribus ornare Ci., flores legere V., O., carpere O., decerpere Lucr., flores coronaeque Cu. (gr. ἕν δὶα δυοῖν) cvetlični venci, flores ad mel faciendum idonei Sen. ph. medne cvetlice, cvetlice, ki tvorijo med, florem mittere Plin. cvet roditi, cveteti, flos (kolekt.) sertus et solutus Ap.; pren. v pl. cvet(je) (= florilegij, cvetober) česa najboljšega: flores rerum carpere Plin. izbrati cvetje iz spisov, breve velut florum corpusculum feci Iust. (o spisu).

2. meton. v pl. cvetlični sok, medeni sok: Plin. fuco et floribus oras explent (apes) V., rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib. apis inde tulit collectos flores O.; pren. o gledališkem odru, poškropljenem z žafranovim sokom in potresenem s cvetlicami: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. —

II. metaf.

1. cvet (življenja, let, dobe), mladostna moč, mladostna čvrstost: Ter., O., fl. aetatis Ci., Lucr., L., O., Cu., iuventae L., Cu. fl. perpetuus aevi O. primaevo flore iuventus V., senectus redit in florem O. se zopet pomladi, viridissimo flore puella Cat., fl. animi Sen. ph., Stat., in flore primo … iuvenis exstinctus est Plin. iun.; evfem. (v spolnem oziru) mladostna čvrstost, nedolžnost: florem aetatis Hasdrubal ipse patri Hannibalis fruendum praebuit L., castum amisit polluto corpore florem Cat., florem aetatis in Bithynia contaminatum Suet.; meton.
a) (o osebah) cvetoče mlado moštvo, mladina, cvet ali jedro (prim.: Αθηναίων ἄνθος pri Tukididu): fl. equitum Ci., tirones milites, flos totius Italiae ac robur Ci. cvet … in jedro, optimorum civium vel flos vel robur Ci., fl. nobilitatis et iuventutis Ci., quod flos, quod roboris in iuventute erat, amiserunt L., fl. virûm V.
b) (o rečeh) cvet, jedro = najboljše, najvišje česa: fl. vini Ca., Pac. ap. Non., Pl., Bacchi (= vini) Lucr. moč, flammai (= flammae) Lucr. blesk, sijaj, lactis Vitr. smetana, olei Plin. prvo, najboljše olje, tako tudi fl. cerae, salis Plin., farinae Plin. cvetna moka, visci Plin. kar po vrhu plava, marmoris et gypsi Col. drobnejši in čistejši prah, cenae Favorinus ap. Gell. najboljša jed.

2. cvet (moči), cvetoča (sijajna) doba: in ipso Graeciae flore Ci., fl. virium L.

3. kras, dika: Castricium florem iuventutis adpellant Ci., Gallia est flos („biser“) Italiae Ci., agrum Sabinum, florem Italiae, proponere Ci., ipsum florem dignitatis infringere velle Ci. izborno dostojanstvo; o govoru = lepotina, cvetka: intelleges … eorum pigmentorum … florem et colorem defuisse Ci., (oratio) conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., alia (copia) floribus laeta Q.; occ.
a) okras brade, mah, puh: tum mihi prima genas vestibat flore iuventas V., fl. genae Lucan. ali fl. iuvenilis Cl.
b) kot arhit. t. t. cvetlica = okrasek na glavi korintskega stebra ali na kupoli: Vitr.

flōsculus -ī, m (demin. flōs)

1. cvetličica, cvetka, cvetek: Cassian., ficta omnia tamquam flosculi decidunt Ci.; pren.: non flosculos, sed … fructus ostendere Q.; meton. cvetina: Col.

2. metaf.
a) cvet (življenja): flos vitae angustae Iuv. mladost.
b) v pl. (o govoru) cvetke, ocvetličenost: ut … omnes (vsakovrstne) undique flosculos carpam Ci., flosculos omnium partium colligere Q., genus dicendi, quod … flosculis nitet Q.
c) kras, dika: o qui flosculus es Iuventiorum Cat.
č) iz kakega spisa posnet moder (iz)rek: Sen. ph.

flote moški spol plavanje (na vodi)

a flote plavajoč
estar a flote plavati
poner (sacar) a flote splaviti (ladjo)
salir a flote splavati; splavati iz težav

fluctiō -ōnis, f (fluere) tok, poseb. bolezenski tok iz telesa: Plin.

fluctus -ūs, m (iz star. sup. fluctum glag. fluere)

1.
a) (redko) abstr. valovito gibanje, valovanje, kipenje valov, struja, tok: aquae Lucr., humor destitit in dubio fluctu iactarier intus Lucr., pulsare fluctu ferrea texta suo Lucr., fl. nosterque marisque O.; v pl.: quem Euripum … tam varias habere putatis agitationes … fluctuum Ci., o navis, referent in mare te novi fluctus? H.; pren.: varius fl. odorum Lucr. tok vonjav, atro volvens incendia fluctu Val. Fl. v … toku;
b) valovito gibanje (pri telesnem spoju), pretegovanje: exossato ciet omni pectore fluctus Lucr.; v pl.: Arn.

2. pogosteje meton. (konkr.) valujoče vodovje, val, valovje; v sg. (redko): alia fluctus differt, dissipat … membra Enn. ap. Non., ab saxo avortit fluctus ad litus scapham Pl., navis expulsa fluctu Ci., fons fluctu totus operiretur, nisi … Ci., ad fluctum aiunt declamare solitum Demosthenem Ci., fluctus uti medio coepit cum albescere ponto V., fluctu (maris) allui L., fluctu icta (navis) O.; večinoma v pl.: (venti) mari magno fluctus extollere certant Enn., excitatis maximis fluctibus Ci., hiemi sese fluctibusque committere Ci., fluctibus compleri C., sedatis fluctibus C., procella … fluctūs ad sidera tollit V., et mulcere dedit fluctus et tollere vento V., luctantem Icariis fluctibus (dat.) Africum mercator metuens H., fl. aequorei O., fluctibus erigitur pontus O., fluctus frangere Sen. ph., fluctibus leviter allui Plin. iun.; pren. preg.: excitabat, enim fluctus in simpulo, ut dicitur Ci. = veliko hrupa je gnal za nič (prim. v sl.: „veliko veka, malo teka“); sinekdoha: (valujoče) morje: iam medio apparet fluctu Zacynthos V. sredi morja, fluctūs subterlabere Sicanos V., ire per longos fluctus H. čez širno morje.

3. metaf. (večinoma v pl.) valovi , viharji življenja (poseb. javnega) = nemir(i), neugodnost, neprilike: in re publ. fluctus excilantur Ci., tantos fluctus excitare in contione Ci., in illis fluctibus contionum Ci. na ónih burnih (viharnih) zborovanjih, Massilia … barbariae fluctibus alluitur Ci., qui in hac tempestate populi (narodnega življenja) iactemur et fluctibus Ci., belli fluctibus circumiri Ci., se civilibus fluctibus committere N. državljanskim nevihtam, valovom strankarstva, belli miscebant fluctus Lucr., irarum fluctus Lucr., V., fluctibus in mediis et tempestatibus urbis H.

Opomba: Star. gen. sg. fluctuis: Varr. ap. Gell.; nom. pl. fluctī: Pac. fr., Acc. fr.

fluidus 3 (fluere)

1. tekoč (v pomenu stalne lastnosti): fluido (po drugih: fluvido) corpore Lucr., fl. liquor V. iztekajoča, cruor V., O., aspiciam fluidos humano sanguine rictūs O. iz katerega teče človeška kri; kot subst. n. sg.: quid tam contrarium est quam terrenum fluido? Col.

2. metaf.
a) mlahav, oslabel, slaboten, mehak: Gallorum corpora L., lacerti O., caro Plin.; kot subst. n. pl.: firmamenta fluidorum ac labentium Sen. ph.
b) valovito se spuščajoč: frondes Lucr., vestis Iust., Paul. Nol.
c) trans. topeč, slabeč: calor O.