Franja

onéreux, euse [ɔnerö, z] adjectif združen s stroški, drag; nadležen, težaven, težeč, težak

à titre onéreux (fur) proti plačilu
acquérir quelque chose à titre onéreux nabaviti si kaj proti plačilu

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

onēsto

A) agg.

1. pošten, vrl

2. čist, kreposten, čednosten

3. spodoben, primeren

B) m (f -ta)

1. poštenjak, poštenjakinja

2. pravično, pošteno
PREGOVORI: chi non si accontenta dell'onesto perde il manico e il cesto preg. kdor preveč zajame, nič ne objame; kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni

ongle [ɔ̃gl] masculin noht; zoologie krempelj, kopito, parkelj

ongles soignés negovani nohti
jusqu'au bout des ongles od glave do nog, skoz in skoz
ongles en deuil črni nohti
vernis masculin à ongles lak za nohte
donner à quelqu'un sur les ongles (figuré) komu jih po prstih dati, kaznovati ga
avoir les ongles crochus (figuré) biti lakomen na denar, biti grabežljiv
faire ses ongles porezati, opiliti, očistiti si nohte
rogner, couper les ongles à quelqu'un (figuré) komu zmanjšati dobiček, oblast; pristriči komu krila
payer rubis sur l'ongle plačati vse do zadnjega dinarja
savoir sur l'ongle na prstih znati našteti, znanje v mezincu imeti

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.

oníkati (-am) imperf. nekdaj dare del loro:
v mestih so se ljudje onikali in città la gente si dava del loro

opásati ceindre, entourer de quelque chose

opasati si meč ceindre l'épée, se ceindre de son épée
mesto so opasali z bodečo žico la ville fut entourée de fils barbelés

opásati ceñir

opasati (si) meč ceñir(se) la espada

opêči to burn, to scorch; (sonce) to tan

opêči svež (bel) kruh to toast bread
opêči na ražnju to roast
opêči se to get burned
opêči si prste to burn one's fingers

opêči (jed) brasiller, faire griller, rôtir, rissoler, faire sauter ; (s tekočino) échauder, ébouillanter

opeči se s'échauder, s'ébouillanter, se brûler
opeči si prste se brûler les doigts
opečen od sonca brûlé par le soleil

opêči quemar

opeči se quemarse, (s tekočino) escaldarse
opeči si prste quemarse los dedos
opečen od sonca tostado por el sol

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

ōpera f

1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

2. delo, delovanje, učinek

3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti

4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

6. dobrodelna ustanova

7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

9. voj. utrdba

10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina

11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

12. ekst. operno gledališče

operare

A) v. tr. (pres. ōpero)

1. delati, izvršiti:
operare miracoli delati čudeže

2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati

3. tekstil vtkati vzorce:
operare la seta tkati vzorce v svilo

B) v. intr.

1. delovati, biti dejaven:
operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu

2. delovati, učinkovati

3. voj. izvesti, izvajati operacije

C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)

1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe

2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran

operírati (-am) imperf., perf.

1. med. operare, sottoporre a intervento chirurgico:
urgentno operirati operare d'urgenza

2. voj. operare, condurre operazioni belliche

3. publ. operare, svolgere un'attività, agire:
operirati z denarjem, s številkami operare col denaro, coi numeri

4. pren. valersi, servirsi:
kot govornik operira s puhlimi frazami da (buon) retore si vale di frasi a effetto

opīmus 3 (ops)

1. tolst, masten, debel, rejen, rodoviten, hranljiv, ploden: Gell., Val. Fl., Tert. idr., boves Ci., ager, regio Ci., Asia tam opima ac fertilis est Ci., campus L., arva V., o. Larissa H. (prim. Λάρισσα ἐριβῶλαξ Hom.), vitis Plin.

2. metaf.
a) obogaten, bogat, obilujoč s čim, poln česa: ager opimus copiis L., praedā opimus Ci., opus opimum casibus T. polno raznih pripetljajev.
b) obilen, bogat, „masten“; brhek, lep, postaven, krasen, sijajen, veličasten, čudovit, velik: Plin., Val. Max. idr., divitiae Pl., dapes V., praeda Ci., accusatio Ci. „mastna“, veliko dobička prinašajoča, messis Plin. iun. bogata, regnum L., habitus corporis Ci., si me palma … donata reducit opimum H., ornamenta Ci., triumphus H.; poseb. spolia opima L., V., tudi samo (subst.) opīma -ōrum, n (Plin. iun., Fl.) vojskovodjev plen, tj. orožje, ki ga je vojskovodja vzel ubitemu sovražnikovemu vojskovodji, ali pa častni (plemeniti) plen, tj. orožje, vzeto v dvoboju premaganemu sovražniku; enako ret.: opimum belli decus caeso rege expetens Cu.; pren. o govoru (preveč) nadut: opimum genus dictionis Ci., nimis opima pinguisque facundia Gell.

opīniō -ōnis, f (opīnārī)

1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).

opinion [əpínjən] samostalnik
mnenje, nazor, domneva, prepričanje, presoja
pravno obrazložitev sodbe

to be of opinion that biti mnenja, da
public opinion javno mnenje
opinion poll anketa za raziskavo javnega mnenja
a matter of opinion stvar prepričanja
in my opinion po mojem mnenju
to act up to one's opinions živeti po svojih nazorih
to form an opinion of ustvariti si mnenje o
to have no opinion of misliti slabo o kom, ne ceniti

opinion [ɔpinjɔ̃] féminin mnenje, mišljenje, prepričanje; pluriel svetovni nazor

opinion publique javno mnenje, javnost
affaire féminin, chose féminin d'opinion stvar naziranja
avoir bonne, mauvaise opinion de soi-même biti zadovoljen, nezadovoljen s seboj
avoir le courage de ses opinions pogumno zagovarjati svoje nazore
donner bonne opinion de quelque chose dati dobro sodbo o čem
se faire une opinion à propos de quelque chose ustvariti si mnenje o čem
informer l'opinion informirati javnost
sondage masculin d'opinion raziskovanje javnega mnenja

oplakníti rincer; laver; passer (ali enlever) à l'eau claire; emporter ; (breg) creuser, ronger

oplakniti si usta se rincer la bouche