Franja

omájati (-am) perf. scuotere; smuovere; danneggiare; intaccare (tudi ekst.);
omajati koga v njegovem prepričanju smuovere uno dalle sue convinzioni
omajati zdravje intaccare la salute
pijača jim je omajala jezike a furia di bere gli si sciolsero le lingue

ombrager [ɔ̃braže] verbe transitif senco delati ali dajati, (ob)senčiti, zasenčiti, zakriti

s'ombrager du soleil kriti se pred soncem
s'ombrager d'une ombrelle delati si senco s sončnikom

omèditi òmedīm
I. omediti, osladiti z medom
II. omediti se
1. nije se omedio ni si veliko pomagal
2. žir se omedio žir se je pokvaril

omejit|ev ženski spol (-ve …) die Begrenzung, die Beschränkung, die Limitierung, porabe ipd.: die Einschränkung, die Restriktion (uvozna Importrestriktion)
časovna omejitev die Befristung, die Zeitbegrenzung
razpolaganja, uporabe: die Sperrung, die Sperrklausel (pogodba o omejitvi jedrskega oboroževanja der Atomwaffensperrvertrag)
omejitev od/do (distanciranje) die Abgrenzung (von/gegenüber)
-begrenzung, -beschränkung, (izvozna Exportbeschränkung, izseljevanja Auswanderungsbeschränkung, konkurence Wettbewerbsbeschränkung, odgovornosti Haftungsbeschränkung, priseljevanja Einwanderungsbeschränkung, prostosti Freiheitsbeschränkung, uvoza Importbeschränkung, Einfuhrbeschränkung, zračnega prostora Luftraumbeschränkung)
zakonska omejitev rubeža pravo der Pfändungsschutz
postaviti si omejitve sich Schranken auferlegen

omèlo s omelo: -om zgrnuti pepeo i ugljevlje u peći; biti devete peći omelo biti daljno sorodstvo; ekspr. ti si gazdinska kći, a ne nekakvo gradsko omelo ti si iz imenitne hiše ne pa kakšna mestna pocestnica

omeníti mentionner, faire mention de quelque chose, citer; signaler, rappeler

omenjeni le dit
spodaj omenjeni mentionné ci-dessous (ali plus bas)
zgoraj omenjeni susmentionné, sus-mentionné, mentionné ci-dessus (ali plus haut), susdit
ne omeniti ne pas mentionner
ne omeniti česa passer quelque chose sous silence, se taire sur quelque chose
(tudi) besede ne omeniti ne dire mot
ne morem si kaj, da ne bi omenil je ne peux me retenir de mentionner (ali signaler)
mimogrede omeniti mentionner (ali citer) en passant

omeníti mencionar; hacer mención de

ne omeniti dejar de mencionar
(tudi) besede ne omeniti no decir ni palabra
da ne omenjam ... por no hablar (de)...
ne morem si kaj, da ne bi omenil ... no puedo dejar sin mencionar...

omèt (-éta) m grad. intonaco:
omet se kruši, odpada, poka l'intonaco si sgretola, si stacca, si incrina
odstraniti, zgladiti omet togliere, lisciare l'intonaco
brizgani omet intonaco spruzzato
fini, grobi omet intonaco fine, rustico

omíti laver

omiti si obraz se laver le visage, se débarbouiller

omlátiti (-im) perf. ➞ mlatiti

1. agr. battere (col correggiato), trebbiare

2. star. picchiare, bastonare;
omlatiti kos kruha mangiare, spazzare il pane
pren. pog. tukaj si omlatil e vattene, qui non ti ci vogliono

omni-potēns -entis (omnis in potēns) vsemogočen: Iuppiter Enn. ap. Non., Cat., Val. Max., Fortuna V., Deus Eccl., ego omnipotens ted exposco Enn. fr.; komp.: nam si ideo omnipotens Pater, qui Filium habet, omnipotentior ergo esse potuit, si plures haberet Ambr., superl.: omnipotentissimus Deus Macr., Eccl., creator Aug.; adv. omnipotenter: Aug.

omnis -e (etim. nedognana beseda)

1. ves: o. fortuna Ci., o. cetera praeda L.; večinoma pl.: ea apud omnes gentes fiunt Ci., omnibus aedificiis pepercit Ci., cetera omnia Ca., alia omnia Ci. ali omnia alia Plin. iun., alii omnes S., L., reliqui magistratūs omnes L.; subst.: omnes Ci. vsi (ljudje), constat inter omnes N. splošno je znano, omnium libertas N., omnium opinio Ci. splošno; s partitivnim gen.: Macedonum omnibus L.; zelo pogosto v partitivnem gen.: omnium potentissimus N. ali miserrimus Ci.; neutr. omne: Ter., Lucr., Pr., poscet omne, quod exaravero Ci., tu pulses omne, quod obstet (po nekaterih izdajah obstat) H.; omnia vse: Ter., O., omnia facere Ci. vse storiti, vse poskusiti, per omnia ducere V. povsod izvajati, omnia malle quam bellum L., cum Patrone Epicurio mihi omnia sunt Ci. ep. s Patronom Epikurijem se prav dobro razumem, alia omnia sibi cum collega ratus S. meneč, da mora opravljati vse druge stvari (posle) skupaj s stanovskim kolegom, in eo sunt omnia Ci. na tem stoji vse, od tega je odvisno vse, tutus et ad omnia (v vsakem oziru) opportunus locus L., ante omnia L. predvsem, posebej, zlasti, per omnia L., Q., Vell. v vsem, eadem omnia Pl., Ter., Plin. iun. vse isto, prav isto, alia omnia Plin. iun. zgolj drugo (kaj drugega), nasprotno; od tod: in alia omnia ire ali discedere Ci. ali transire H. nasprotno trditi, drugega (nasprotnega) mnenja biti; omnia esse (o osebah) biti vse, vse veljati, biti desna roka: hic enim omnia erat Varr., Demetrius iis unus omnia est L.; poseb. acc. adv. (= gr. πάντα) = per omnia v vsem: Sen. ph., Aur., omnia Mercurio similis V.

2. vsak(do), sleherni, vsakteri: Lucan., Stat., Val. Fl., militat omnis amans O., omni die Gell., omnibus mensibus Ci. vsak mesec, omnibus annis Plin., Plin. iun., omni tempore C. vsak čas, zmeraj, vedno, vsekdar, triremes omnes C. same (zgolj) troveslače, omnes (zgolj) secundos proventus rerum exspectare C., o. ordo Ci. sam, omne eiusmodi negotium Ci., omnis pax bello utilior Ci., sine omni periculo Ter. brez sleherne nevarnosti, omnis fraus et perfidia Ci.; pogosto = vsakokrat, vsakikrat, vsakič, vselej: omnis veretur amor Pr., quaedam gallinae omnia gemina ova pariunt Plin. vsakokrat dve jajci.

3. vsak(ršen), vsakovrsten, najrazličnejši: olus o. H., omnibus precibus petere C., omnibus tormentis necari C. z vsakovrstnimi mučili, kar si jih je moč izmisliti, omnibus rebus C. kakor koli, na vse možne načine, v vsakem oziru, omnes flosculos carpam Ci., omnibus superstitionibus obnoxius L.

4. ves, vesoljen, cel(oten); večinoma sg.: o. insula ali Gallia omnis C. ves otok, celotna Galija = v svoji celotnosti, iuventus V., commeatus, pecunia N., Ci., haec omnis oratio mea est Ci., terras omni dicione tenere V. v neomejeni oblasti, socios litore ab omni advocat V., non omnis moriar H., incantusque sui ruit omnia Stat.

Opomba:

1. omnis pomeni celoto kot vsoto delov, totus (quotus est) kot enoten pojem.

2. n. pl. je v 6. stopici heksametra tudi dvozložen: V., Lucr.

omočíti humecter, mouiller

omočiti si grlo (familiarno) s'humecter le gosier

omočíti (omóčim)

A) perf.

1. bagnare

2. mettere a mollo

3. intingere, inzuppare

B) omočíti si (omóčim si) perf. refl. bagnarsi:
pren. omočiti si grlo bagnarsi la gola, bere un goccio

omračeváti (-újem) | omračíti (-ím) imperf., perf.

1. offuscare, oscurare

2. confondere, stordire; ottenebrare; abbacinare

3. oscurare;
um se mu je omračil gli si ottenebrò la mente
pred očmi se mu je omračilo non ci vedeva (per la fame, per la malattia, dalla disperazione)

on¹ [ɔn] predlog

1.
na (on earth, on the radio)

2. figurativno
na (based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital)

3.
(ki si sledi) za (loss on loss izguba za izgubo)

4.
(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu)

5.
(stanje) v, na (on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj)

6.
(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje)

7.
(predmet, tema) o (a lecture on s.th. predavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu)

8.
(časovno za en dan) v, na; po, ob (on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali)

9.

Razno:

that is a new one on me to je zame novo, za to še nisem slišal
she is all day on me ves dan me gnjavi
on an average povprečno
away on business službeno odsoten
on the contrary nasprotno
on edge ko na trnju, nervozen
on foot peš
on hand pri roki, na zalogi
on one's own samostojen, neodvisen
on the instant takoj
to live on air živeti od zraka
on pain of death pod smrtno kaznijo
on principle načelno
on purpose namenoma
on receipt po prejemu
on a sudden nenadoma
on time točno
on the whole v glavnem
on my word na mojo častno besedo
have you a match on you? imaš kakšno vžigalico pri sebi?
ameriško, pogovorno to have nothing on s.o. ne imeti nič proti komu

onákō prisl.
1. tako: ovo pitanje nije onako jednostavno
2. kar tako: to ti neće onako proći
3. ti si i onako bolestan ti si tako ali tako bolan
4. sad ovako, sad onako zdaj tako, zdaj drugače

ondulácija (vode) undulation, ripple; (žitnega polja) waving; (terena) rise and fall, lift; (draperije) flow; (pričeska) wave; curl; crinkle

vodna ondulácija (las) water wave
trajna ondulácija permanent wave, pogovorno perm
aparat za trajno ondulácijo perming set
dati si delati trajno ondulácijo to have a permanent wave (ali pogovorno perm), to have one's hair permed
hladna ondulácija (las) cold wave
ondulácija s škarjami marcel wave

ondulírati to wave; (pločevino) to corrugate

dati si lase ondulírati to have one's hair waved (ali marcelled)

one³ [wʌn] samostalnik
poedinec, eden, ena

one and all vsi skupaj in vsak zase
the all and the one celotnost in edinost, vsi in vsak zase
all in one skupaj, istočasno
one by one posamič, drug za drugim
never a one nihče
one ... the other eden ... drugi
you are a one! ti si res čudak!
to be at one with s.o. strinjati se s kom
I for one jaz na primer
in the year one davno
to come by ones and twos prihajati posamič in po dva
to be one up on s.o. biti za malenkost pred kom
number one kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist