Franja

fetidez ženski spol smrad

fetidez del aliento slab duh iz ust

feuille [fœj] féminin list; pola, list (papirja), (tiskovna) pola; formular; časopis; (kovinska) folija; nož za razrezanje; architecture krilo okna ali vrat; populaire uho

à feuilles mobiles s premičnimi listi
bonnes feuilles definitivni odtisi pol
feuille d'accompagnement spremno pismo
feuille anglaise tenek list iz kavčuka
feuille de chou (figuré) majhen, nezanimiv časopis
feuille de colis spremnica (poštnega) paketa
feuille de déclaration d'impôt davčna prijavnica
feuille de dépôt depozitni list(ek)
feuille de paie, d'émargement plačilni seznam
feuille d'épreuve(s) korekturna pola
feuille d'étain staniol
feuille hebdomadaire, humoristique tednik, humoristični list
feuille d'information informacijski list
feuille de maladie bolniški list
feuille morte suh, ovenel list
feuille de papier calque list papirja za prerisavanje
feuille de placage furnir
feuille de présence prezenčna lista
feuille de route tovorno pismo, spremnica; vojaška vozovnica, potni ukaz; pluriel spremni dokumenti
feuille de séance sejni zapisnik
feuille de titre naslovni list
feuille de tôle list, plošča pločevine
feuille de vigne (figuré) figov list
feuille volante odtrgan list; letak
être dur de la feuille (populaire) biti nekoliko gluh, naglušen
trembler comme une feuille tresti se ko šiba na vodi

fibra f

1. vlakno:
fibre vegetali rastlinska vlakna
fibre tessili tekstilna vlakna
fibre sintetiche sintetična vlakna

2. tehn. fiber:
valigia di fibra kovček iz fibra

3. pren. notranjost:
giungere alle più nascoste fibre prodreti do najskrivnejše notranjosti

4. telesna zgradba, konstitucija:
uomo di forte fibra človek krepke konstitucije

5. energija, moč:
uomo senza fibra slabič, šleva

fibra -ae, f

1. (koreninsko) vlakno, streme(n): Col., Plin., radicis fibrae O., radicum -, stirpium fibrae Ci., amaris intiba fibris V.

2. occ. vlakence, mesna nitka pri drobovju, poseb. pri jetrih (iz teh vlakenc so vedeževali), krilo, plat; Suet., Amm., quid fissum in extis, quid fibra valeat, accipio Ci., pecudum fibrae V., extis fibrae adparere minaces (cessarunt) V., numerare in pectore fibras O., pulmo in duas fibras dividitur Cels., altera fibra (iecoris) Plin., pulmonis fibra Lucan.

3. meton. fibrae drobov(je): Tib., nec fibris (Promethei) requies datur ulla renatis V., Prometheae fibrae Val. Fl., ereptas viventi pectore fibras inspiciunt O., venae fibrarum Lucan., hominum f. T., fibrae conticuere Sil.; sg. kolekt.: magnos instare tumultūs fibra monet O.; metaf. = srce, notranjost: neque mihi cornea fibra est Pers. = nisem tako brezčuten, terrae fibras omnes persequimur Plin. „osrčje“.

fībula -ae, f (iz *fīui-bula: fīgere)

1. spona, skoba, vez, klin, zagozda: Ca., Vitr., haec utraque (tigna) … binis utrimque fibulis … distinebantur C.

2. sponka, zapon(k)a, zapon(ec), zapenjača, kopča: Varr., Val. Max., Plin., Mart., Suet. idr. aurea purpuream subnectit fibula vestem V., quam (pharetram) … tereti subnectit fibula gemmā V. ut fibula crinem auro internectat V. zlata lasnica (ki drži lase skupaj), ubi fibula vestem … coërcuerat O., tegumen omnibus sagum fibulā … consertum T.; occ.
a) ranocelska sponka (iglica), ki drži skupaj robove rane: Cels.
b) sponka, s katero so spenjali sprednjo kožico zlasti gladiatorjem in gledališkim igralcem, da so jim onemogočili spoj: Cels., Sen. ph. ap. Lact., Q., Mart., Iuv.; pren.: Tert.

3. metaf. kot ret. in gram. t. t. spona = vez, zveza: Fr., vocabulum homo consertarum duarum substantiarum quoddammodo fibula est Tert.

ficelle [fisɛl] féminin vrvica, motvoz; figuré zvijača, ukana, trik; familier prebrisanec; populaire (častniški) našiv, trak; adjectif prebrisan, zvit, zvijačen

ficelle de lin, de chanvre, de papier lanena, konopljena, papirnata vrvica
pelote féminin de grosse ficelle klobčičdebele vrvice
casser la ficelle (familier) popihati jo
connaître les ficelles du métier poznati, spoznati se na kaj iz izkušnje, po poklicu
tirer les ficelles (figuré) imeti niti v rokah, skrivaj (nepoznan) voditi kaj
être très ficelle biti zelo prebrisan

ficher² ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
fichez-moi le camp! poberite se proč!
fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
fiche une gifle primazati zaušnico
ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
fiche-moi la paix! daj mi mir!
ficher à la porte skozi vrata vreči
on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
se ficher par terre lopniti, pasti na tla
se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«

fictor -ōris, m (fingere)

I.

1. voskar, medičar (ker so ti rokodelci darilna živinčeta ulivali iz voska ali jih pekli iz sladkega testa): Enn., Varr., Isid., quod imperitus adulescens sine fictore fecisse dicatur Ci. tako tudi Var., Isid.

2. kipar, podobar: pictores fictoresque Ci. —

II. metaf.

1. izmišljevalec: f. fandi (Ulixes) V. mojster v laganju.

2. začetnik, tvorec, povzročitelj: fortunae Pl., legum Pl. sprožitelj.

fīcus -ī in -ūs (najbrž izpos. iz gr. σῦκον, beotsko τῦκον smokva ali verjetneje iz fen. phaggim na pol zrela smokva)

I.

1. smokva (drevo), smokvovec: Varr., Col., Plin., Iuv., Suet., Pall., arbor fici Ci. smokvovec, ficus densissima pomis O., ex fico se suspendere Q.; kot masc.: Ca.; meton. (šalj.): pepedi diffissā nate ficus H. (jaz) gora iz smokvovine.

2. smokva (sad): Varr., Col., Auct. b. Afr., Cels., Mart. idr. ex fici tantulo grano Ci., tu illi fiscinam ficorum obiecisti Ci., suam pulla ficus ornat arborem H.; pesn.: ficus prima H. „prva smokva“ = konec poletja, začetek jeseni; kot masc.: Luc., Cael., Macr. Soobl. fīcum -ī, n: Aur. —

II. masc. sramna bradavica: Mart. (1, 65, 4); meton. = (človek) pokrit s sramnimi bradavicami: Mart. (4, 52, 2).

Opomba: Dat. sg. vselej fico, gen. pl. ficorum (ficuum le: Th. Prisc.), dat. in abl. pl. ficis (ficubus le: Th. Prisc.).

fidēlia -ae, f (iz *fides-lia, prim. lat. fiscus iz *fidscos, gr. πίθος iz *φίθος sod) lonec, posoda iz gline, prsti ali stekla: Pl., Col., Pers.; poseb. belilnik, zidarska posoda za belilo; preg.: duo parietes de eadem fidelia dealbare Curius ap. Ci. ep. „pobeliti dve steni iz enega belilnika“, „z enim mahom dva panja posekati“, „dve muhi ubiti na en mah“ = z enim dejanjem doseči dvojen namen.

fidēs¹ (fidis) -is, večinoma pl. fidēs -ium, f (izpos. gr. σφίδη črevna struna)

1. struna (iz črev): Prud., chelys … percussā fide Sil.

2. meton. glasbilo s strunami, lira, plunka, citre; igra (brenkanje) na strune;
a) pesn. sg. kolekt.: f. Cyllenēa (= Mercurii) H., Tēia (= Anacreontis) H., inventor curvae fidis O., fides gemmis instructa O. sume fidem O.; klas. le pl. v istih pomenih: f. Latina Pers.; fides plures Ci. več glasbil na strune, fidibus canere Ci., Q. na plunko igrati, fidibus (sc. canere) discere ali docere Ci., fidibus (sc. canere) scire Ter., fidibus uti Ci., fidibus canoris ducere quercūs H., fidibus Latinis (lat. pesništvu) Thebanos aptare modos H. (o liriku); nihil cum fidibus graculo Gell. (o ljudeh, ki se nič ne spoznajo na pesništvo).

3. metaf. Fidēs: Varr., Ci. (Arat.) ali Fidis: Col., Sid. = Lyra, ozvezdje Lira.

fīdō (stlat. feidō) -ere, fisus sum (prim. gr. πείθω) [iz * φείθω] pregovarjam, πείϑομαι pokoren sem, πίστις zvestoba, πείθω pregovarjanje, lat. fidēs 2, fīdus, fidēlis, Fidius, fīdūcia) (za)upati v koga, zanesti se na koga; absol.: ubi fidentem fraudaveris Pl., qui fortis est, idem est fidens Ci., addit et aliam fidentis speciem L., fidere mens nostra nequit Val. Fl.; z dat.: Val. Fl., Q., Plin. iun., sibi Ci., H., sibimet L., suis rebus Ci. ep., non tam nostrae causae fidentes quam huius humanitati Ci., fugae fidens, nocti f. V., taedae non bene fisa O., f. amicitiae, officiis F.; z abl.: f. hac duce Ci., prudentiā Ci., pecuniā N., fugā V., cursu, ope O., volatu Cels., subole Suet.; z ACI: L., fidis enim manare poëtica mella te solum H. trdno veruješ; z inf. = upati si (se): crudo fidit pugnam committere caestu V., parum fidens pedibus contingere matrem Lucan.; metaf.: spicula nec solo spargunt fidentia ferro Lucan. Adj. pt. pr. fīdēns -entis, adv. fīdenter, zaupljiv, odločen, drzen, srčen: animus Ci., qui est fidens, non extimescit Ci., Calchas haec es fidenti voce locutus Ci. poet., timide evellebat, quod fidenter infixerat Ci., fidens non est Plin.; z loc.: fidens animi V., T. v srcu, fidens armorum Lucan.; z abl.: fidens et animo et veribus L.; v komp. in superl.: nihil … hac severitate fidentius Val. Max., quis est in verba fidentior Amm., fidentissimo impetu Amm.; adv. komp. in superl.: fīdentius Ci. ep., Amm., fīdentissimē Amm., Aug.

Opomba: Star. fut. fīdēbō: Nov. ap. Non.; nenavaden pf. fīsī: Prisc.

fīdūciāliter, adv. (*fīdūciālis iz fīdūcia) zaupljivo, zanesljivo, z zavestjo: Eccl., Vulg.

field¹ [fi:ld] samostalnik
polje, njiva; igrišče; bojišče; tekmovalci, moštvo; igralec kriketa (ki odbija napad); vojskovanje, bitka; področje, torišče, poprišče, teren

battle field bojišče
coal field sloj premoga
to leave the rival in possession of the field zgubiti bitko
fair field and no favour enaki pogoji tekmovanja
open field system kmetijstvo
to fight a field boriti se
ice field drsališče
field editor dopisnik iz dežele
ameriško field study (ali survey) neposredno dognanje dejanskega stanja
ameriško field strawberry gozdna jagoda
a field day dan važnih dogodkov
to lose the field biti premagan, zgubiti
to lay (ali bet) against the field staviti na konja
to hold the field ne se vdati, vztrajati
to win the field zmagati proti vsem drugim
to play the field imeti široko področje
to take the field začeti bojni pohod
to keep the field ne se vdati, ne popustiti
to be in the field tekmovati
in the field aktiven
field of vision, field of sight vidno polje

fiēra¹ f

1. sejem:
roba da fiera pren. malovredno blago, kramarska roba
corbellar la fiera norčevati se iz ljudi
t'ho portato la fiera prinesel sem ti s sejma odpustkov

2. (vele)sejem:
la fiera del mobile e dell'arredamento sejem pohištva in opreme
fiera campionaria vzorčni sejem

3. pren. velik nered, hrup, sejem, cirkus:
cos'è questa fiera? kakšen sejem pa imate?

figlio m

1. sin:
allevare un figlio vzgojiti sina
figlio unico sin edinec
figlio di primo, di secondo letto sin iz prvega, drugega zakona
è figlio di suo padre! cel oče je
figlio dell'amore evfemistično nezakonski sin
figlio di papà očkov sinek; slabš. gospodič; pog. šalj. razvajenec, lenuh
figlio di mammà mamin sinček; plah, sramežljiv deček, moški
figlio d'un cane pog. pasji sin
figlio unico di madre vedova pren. šalj. izjemnost, velika redkost
figlio della fortuna otrok sreče
figlio del popolo človek iz ljudstva
figlio del secolo otrok svojega časa

2. pl. otroci:
auguri e figli maschi srečno!
i figli dei figli bodoči rodovi, potomci, vnuki
tramandare qcs. ai figli predati potomcem, prenesti na potomce
i figli di Adamo pren. Adamovi otroci, človeštvo

3. pren. posledica, rezultat:
molti problemi contemporanei sono figli di errori passati veliko sodobnih problemov je posledica starih napak

figov list stalna zveza
(za zakrivanje osramja) ▸ fügefalevél
In, da, to je bil še en papež, ki je na nespodobne dele klasičnih kiparskih del natikal pločevinaste figove liste. ▸ Azok közé a pápák közé tartozott ő is, akik a klasszikus szobrászművek illetlen részeire bádog fügefaleveleket akasztatott.
Figov list zakriva gole dele telesa tudi na več umetniških delih. ▸ Fügefalevél takarja a csupasz testrészeket több művészi alkotáson is.
Legel je na posteljo in iz rjuhe naredil figov list. ▸ Lefeküdt az ágyra, és a lepedőből fügefalevelet csinált.
Z eno dlanjo se milijo po laseh in telesu, druga pa jim služi za figov list. ▸ Egyik tenyerükkel a hajukat és a testüket samponozzák, a másikat fügefalevélként tartják maguk előtt.

figue [fig] féminin smokva, figa

ni figue ni raisin ne krop ne voda
mi-figue, mi-raisin pol dober, pol slab; ne vroč, ne mrzel
accueil masculin mi-figue mi-raisin mlačen sprejem
faire la figue à quelqu'un (vieilli) figo komu pokazati, zasramovati koga, norčevati se iz koga

figura ženski spol figura, postava; slika; obraz; simbol, (gledališka) vloga; gizdalin(ka)

figura de bulto kip; doprsni kip (iz marmorja)
figura decorativa statist, nem igralec
figura de nieve snežak, sneženi mož

figúra figure

figúra iz porcelana statuette, figurine
figúra pri šahu piece, chessman
govorna figúra figure of speech, rhetorical figure; metaphor
komična figúra a figure of fun
plesna figúra figure
ples v figúrah figure-dance
figúr poln jezik figurative language
on je samó figúra he is a mere figurehead, he's just a figurehead
igrati žalostno figúro to cut a poor figure