Franja

offrir* [ɔfrir] (po)nuditi; dajati, podariti, pokloniti; religion darovati

offrir l'apéritif à quelqu'un plačati komu aperitiv
offrir son bras à quelqu'un ponuditi roko komu (iz vljudnosti ali za pomoč pri hoji)
offrir sans engagement brezobvezno ponuditi
offrir une réception prirediti sprejem
que m'offrez-vous de ce tableau? koliko daste za to sliko?
je lui ai offert de le loger chez moi ponudil sem mu, da ga vzamem pod streho
il m'offre beau jeu z njim imam lahek posel
s'offrir à ponuditi se za
s'offrir quelque chose (des vacances) privoščiti si kaj (počitnice)
il s'offre des difficultés nastajajo težave

of-fulgeō -ēre -fulsī (ob in fulgēre) na(s)proti se (za)bleščati, na(s)proti (za)sijati, zasvetiti se, prikazati se: lux oculis offulsit V., dextrum offulsit conatibus omen Sil., si forte aliqui inter dicendum offulserit extemporalis color Q., inopina subito amici mei species offulsit Ps.-Q., lucrum Ps.-Q., ortus imperii nostri Cod. Th.

of-fundō -ere -fūdī -fūsum (ob in fundere)

1. liti, zli(va)ti, (v)sipati, (u)sipati pred koga, komu: aquam Pl., cibum (sc. avibus) Pl.

2. metaf.
a) zvrniti (zvračati), prevrniti (prevračati), podreti (podirati) koga; med. zvrniti (zvračati) se, prevrniti (prevračati) se, (z)gruditi se, pasti (padati), klecniti (klecati): asinus offunditur Ap.
b) razprostreti (razprostirati), razširiti (razširjati); med. razprostreti (razprostirati) se, razširiti (razširjati) se, obda(ja)ti: noctem rebus Ci., altitudo caliginem oculis offundit L. povzroči, da se človeku naredi tema pred očmi, naredi človeka omotičnega, povzroča omotico; pren.: si quid tenebrarum offudit exsilium Ci. če ti je prognanstvo kaj (omračilo =) užalilo dušo, offundunt tenebras Lact. „zakrivajo s temo (slepoto)“, varajo, slepijo, zavajajo, tenebras o. iudicibus Ci. sodnike (pre)varati, (za)slepiti, zavesti (zavajati), nimium terroris L. ali incompositis pavorem o. L. (preveč) prestrašiti; med.: aër nobis offunditur Ci. nas obdaja, ignis ob oculos offusus Ci.; pren.: hic error et haec indoctorum animis … offusa caligo est, quod … Ci. ta zmota in ta zaslepljenost sta se vtepli v duše neukih ljudi, ker ..., tanta offusa oculis animoque religio L. svetost, ki tako močno deluje (tako zelo vpliva) na oči in srce, omnium rerum terror oculis omnibusque est offusus L. vsakovrsten strah se je pojavil, tamquam si offusa rei publicae nox esset Ci. kakor da se je razprostrla noč nad državo.
c) pokri(va)ti, zakri(va)ti, zastreti (zastirati), zatemniti (zatemnjevati): lumen lucernae luce solis offunditur Ci., oculos tuos clarissimā in luce tenebris offusos Val. Max. kakor omegljene; pren. obstreti, zastreti (zastirati), zagrniti (zagrinjati), prevze(ma)ti, zaje(ma)ti: eo pavore offusum Claudium T. da je Klavdija obšla tolikšna osuplost, omnium Marcellorum memoria meum pectus offudit Ci.

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

oglasíti anunciar ; (inserat) insertar, publicar

oglasiti se anunciarse; presentarse
oglasil se (pisal) Vam bom ya recibirá usted noticias mías
se bo že oglasil ya dará noticia de sí
ne se oglasiti (pisati) no dar noticias de sí, no dar señales de vida
oglasiti se k besedi pedir la palabra

oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari

2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
oglasiti se v debati intervenire nella discussione

3. farsi vivo:
oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera

4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio

5. presentarsi, venire, andare:
oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso

oglédati examiner, inspecter, faire l'inspection de quelque chose; visiter, voir

ogledati koga, kaj regarder (ali examiner) quelqu'un, quelque chose
ogledati bolnika examiner un malade
ogledati predmet examiner un objet
ogledati sobo inspecter une chambre, faire l'inspection d'une chambre
ogledati si znamenitosti mesta visiter (ali voir) les curiosités d'une ville
ogledati se se regarder, se mirer; (re)chercher
ogledati se za kakim delom, za službo chercher du travail, une place
ogledati se za nevesto (re)chercher une fiancée (en mariage)

ognjemet samostalnik
1. (pirotehnično sredstvo) ▸ tűzijátékVečer se je zaključil s spektakularnim ognjemetom ob bregu. ▸ Az est egy látványos part menti tűzijátékkal zárult.

2. (o intenzivnosti) ▸ tűzijátékSvoje naredijo tudi čustva, ki med glavnima junakoma zanetijo pravi ognjemet strasti. ▸ Az érzelmek is megteszik a magukét, és a szenvedély valóságos tűzijátékát lobbantják fel a két főszereplő között .Kjerkoli že rastejo, nam javorji jeseni priredijo pravi ognjemet barv. ▸ Bárhol is növekednek, a juharfák ősszel a színek valóságos tűzijátékával kápráztatnak el bennünket. Ognjemet golov v drugem polčasu se je začel z enajstmetrovkama. ▸ A második félidőben tizenegyesrúgásokkal kezdődött a gólzápor.

ognjíšče foyer moški spol , âtre moški spol , feu moški spol

ognjišče peči, štedilnika foyer du poêle, du fourneau
sedeti ob ognjišču être assis devant l'âtre
domače, družinsko ognjišče foyer familial (ali domestique), le chez-soi
ustvariti si ognjišče fonder un foyer
kulturna ognjišča les foyers culturels
bolezensko ognjišče foyer d'une maladie

ognjíšče hogar m ; fogón m

domače, družinsko ognjišče hogar familiar
ustvariti si ognjišče fundar un hogar

ogréti (se) chauffer, (r)échauffer (tudi figurativno)

ogreti se se réchauffer (tudi figurativno), devenir chaud; figurativno s'enthousiasmer pour quelque chose, s'intéresser vivement à, porter une vive attention à, avoir un vif intérêt pour, prendre feu pour
ogreti vodo do sto stopinj chauffer l'eau à cent degrés
ogreti si roke ob ognju se (ré)chauffer les mains prés du feu
čaj nas je ogrel le thé nous a réchauffés
ogreti se za šport s'enthousiasmer pour le (ali s'intéresser vivement au) sport
čakali so, da se zunaj zrak ogreje ils attendirent que l'air à l'extérieur devînt chaud
sonce ogreje zemljo le soleil échauffe la terre
stroj se je preveč ogrel la machine s'est surchauffée
preveč ogrevan lokal, vagon un local, un wagon surchauffé
ogreti se s hojo se réchauffer en marchant
ogret krožnik une assiette réchauffée

ogrísti to nibble, to gnaw; to cause harm by nibbling (biting, gnawing)

zajci so ogrizli sadno drevje the hares have been nibbling at the fruit trees
otrok si je ogrizel nohte the child has been biting his nails
pes ga je ogrizel the dog bit him

ogrníti couvrir d'un manteau, envelopper

ogrniti se se couvrir d'un manteau, jeter un manteau (un pardessus, un veston) sur ses épaules
ogrniti si plašč mettre son manteau
ogrniti si glavo se couvrir la tête (d'un mouchoir ali d'une mantille)

ogŕniti envolver (z con, v en) ; cubrir

ogrniti si plašč ponerse (ali echarse) el gabán sobre los hombros

ohól hautain, altier, fier, arrogant, condescendant, dédaigneux, méprisant, orgueilleux, prétentieux, présomptueux, superbe, supérieur, rogue, distant

ohol in trd predstojnik un préposé hautain (ali méprisant, supérieur) et dur
ohola ženska une femme hautaine (ali dédaigneuse, flére, supérieure, distante), pimbêche ženski spol
nadeti si ohol videz prendre un air hautain (ali distant, fier, dédaigneux, condescendant), prendre un ton arrogant
biti oholega značaja être d'un caractère altier

Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho

ohraníti conservar; mantener ; (v spominu) retener (en la memoria)

ohraniti v dobrem stanju conservar en buen estado
ohraniti si zdravje conservarse sano, conservar la salud
ohraniti na hladnem in suhem prostoru! consérvarse en sitio fresco y seco
ohrani to zase! fam eso te lo guardas para tí

oído

jamás visto ni oído nezaslišan
oído m sluh; (notranje) uho
oído tardo naglušnost
oído fino tenkoslušnost
decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
eso suena mal al oído to se slabo sliši
tener el oído duro naglušen biti
tocar de oído (gl) igrati po posluhu
tardo, duro de oído naglušen
aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
dar oídos (a) koga poslušati
hacer oídos sordos (a) ne poslušati
hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
llegar a oídos (de) na ušesa priti
soy todo oídos sama ušesa so me
prestar oídos poslušati
me suenan los oídos v ušesih mi zveni
taparse los oídos ušesa si mašiti
zumbido de oídos šumenje po ušesih

oil² [ɔ́il] prehodni glagol
naoljiti, namazati z oljem, impregnirati z oljem
figurativno podkupiti

figurativno to oil s.o.; ali to oil s.o.'s hand podkupiti koga
figurativno to oil one's tongue prilizovati se
a well-oiled tongne namazan jezik
to oil the wheels namazati kolesa, figurativno zasladiti (si) življenje, podkupiti
univerza, sleng to oil the knocker podkupiti vratarja

oír* slišati, poslušati, zaslišati

oír en justicia zaslišati pred sodiščem
como quien oye llover meni nič tebi nič
¡oye! ¡oiga(n)! čujte! oho!
¡oiga! halo! (pri telefonu)
¿oyes? slišiš? si razumel?
¡Dios te (ali le) oiga! daj bog! bog te (Vas) usliši!