Franja

resentirse [-ie/i-] póčiti, razpoke dobiti

resentirse con (ali contra) jeziti se na
resentirse de (ali por) a/c spet (še) čutiti; nejevoljen biti zaradi; občutljiv biti, občutiti
resentirse del costado imeti zbadanje v bokih

reserve¹ [rizə́:v] samostalnik
rezerva, zaloga, prihranek (of česa)
presežek
množina rezerve
vojska rezerva
šport namestnik, rezervni igralec, zamenjava, rezerva; rezervat, rezervirano področje (for za)
zadržanost, (skrajna) zaprtost, molčečnost; opreznost, prekanjenost, rezerviranost, rezerva

in reserve v rezervi, na zalogi, v pripravljenosti
with all proper reserves z vsemi pridržki, brez odobravanja, brez podpore, brez strinjanja
without reserve popolnoma, povsem
reserve fund rezervni sklad ali fond
reserve officer rezervni častnik
reserve part (piece, unit) tehnično rezervni del
reserve price ekonomija najmanjša ponudba, izklicna cena (na dražbi)
reserve ration vojska železna rezerva, obrok (hrane)
hidden reserves skrite rezerve
to exercise (to observe) reserve rezervirano se zadržati
to publish with all reserve objaviti z vso rezervo
to serve in the reserve služiti v rezervni vojski

réserve [-zɛrvə] féminin rezerva, prihranek, prihrana, zaloga; zadržanost, pridržek, opreznost, rezerviranost; premislek; izjema; militaire rezerva, sveže nadomestne čete; rezervat, pridržan prostor ali področje; nadomestek; prostor za hranjenje blaga

à la réserve de, que ... z izjemo da ..., razen, da ...
avec réserve oprezno
de réserve rezervni, v rezervi
sans réserve popopolnoma
sous certaines réserves z nekaterimi pridržki
sous (toute) réserve dé s pridržkom, brez garancije
accumulation féminin de réserves (commerce) kopičenje rezerv
fonds masculin pluriel de réserves rezervni sklad
officier masculin de réserve rezervni častnik
réserve cachée, latente, occulte (commerce) skrita rezerva
réserve de chasse, de pêche lovski, ribiški revir, rezervat
réserve indienne indijanski rezervat
réserve légale, légitime héréditaire dolžni, pripadajoči del dediščine
réserve d'or, de devises rezerva zlata, deviz
réserves mondiales de pétrole, de gaz naturel svetovne rezerve petroleja, naravnega plina
accumuler des réserves (na)kopičiti rezerve
avoir, tenir qe en réserve imeti, držati kaj v rezervi
constituer une réserve, des réserves de denrées ustvariti, napraviti rezervo, rezerve živil
être versé dans la réserve (militaire) biti preveden v rezervo
être dévoué à quelqu'un sans réserve biti popolnoma vdan komu
être, se tenir sur la réserve biti oprezen, varovati se, paziti se, ne se neprevidno angažirati
faire des réserves sur qe izraziti pomisleke proti
mettre quelque chose en réserve dati kaj na stran

resguardar (za)varovati, čuvati

resguardarse del frío varovati se pred mrazom
resguardarse con un muro iskati zavetja za zidom

resníca (-e) f

1. verità, vero:
iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
boriti se za resnico battersi per la verità
ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
verska resnica verità di fede
sveta resnica verità sacrosanta
polovična resnica mezza verità
to je čista resnica è la verità nuda e cruda
pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
serum resnice siero della verità
resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero

2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
v resnici ni tak in realtà non è così
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
filoz. absolutna resnica verità assoluta
rel. razodeta resnica verità rivelata
knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
PREGOVORI:
da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male

resníca verdad f

v resnici en verdad, en realidad
čista resnica la pura verdad
groba, surova resnica verdad cruel, cruda verdad
otipljive resnice verdades como puños, verdades evidentes
vsakdanja resnica verdad trivial, perogrullada f, verdad de Perogrullo
ustrezen resnici conforme a la verdad, verídico
po resnici povedano a decir verdad, a la verdad
povedati (vso) resnico decir (toda) la verdad
povedati komu resnico v obraz decir a alg cuatro verdades, decir a alg las verdades del barquero
to je gola resnic esta es la verdad desnuda
to je neizpodbitna resnica es una verdad como un templo
otroci in norci govoré resnico los niños y los locos dicen las verdades

re-solvō -ere -solvī -solūtum (re in solvere)

1. (zopet) razvezati (razvezavati, razvezovati), zopet odvezati (odvezovati), razdrasati, znova razplesti (razpletati), znova (z)rahljati, znova razrahljati: cinctas vestes O., utrem Cu., vulnus Q., aliquem (sc. vinctum) Col., equos O. izpreči, crines L., puella resoluta capillos O. ali crinem Sil. ali comas Tib. z razpletenimi lasmi (kitami), resolutis capillis L., exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V.; occ. odpreti (odpirati): litteras L. razpečatiti, ara fatis (dat.) resolvere O. za prerokovanje, fauces in verba O. ali vocem atque ora resolvere V. usta za govorjenje, iugulum mucrone O. ali humum in partes O. prerezati, razrezati.

2. metaf.
a) razstaviti (razstavljati), (raz)tolči, razbi(ja)ti, (raz)rahljati, (z)rahljati, (raz)topiti, raztopiti (raztapljati), (raz)tajati, razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), pregnati (preganjati): glaebam in pulverem Col. raztolči, glaeba se resolvit V. se rahlja, postaja rahlejša, nivem resolvere O. tajati, tenebras O., nebulas O., resolutae nebulae O. se razidejo (razpršijo) v dež = nubes resolvuntur in aquas Sen. ph.
b) (raz)rušiti, (po)rušiti, podreti (podirati): muros ariete Sil., cinctos muros Sil.
c) plačati (plačevati), izplačati (izplačevati): argentum Pl., pro vectura Pl.

3. pren.
a) pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), konč(ev)ati, narediti (delati) konec čemu: invitat genialis hiemps curasque resolvit V., litem lite H.
b) vzeti (jemati) napetost (elastičnost), (o)ropati prožnosti, (o)slabiti, spraviti (spravljati) ob moč, vzeti (jemati) moč, razbliniti (razblinjati), utruditi (utrujati), izčrpati (izčrpavati, izčrpovati), narediti (delati) kaj mlahavo, medlo, pomehkužiti: felicitas illos totos resolvit Sen. ph., bracchia somno resoluta O., resolutus in somnos O., (sc. Cerberus) immania terga resolvit V. raztegne hrbet (sc. v spanje) = zaspi, resolutis et torpentibus membris Cu., membrum resolutum ali pars resoluta Cels. omrtvičen ud (del), ut iacui totis resoluta medullis O. od uživanja pomehkužena, oslabela = vneta, zamaknjena, in omnes lusus se resolvere Sen. rh. zamakniti se.
c) odstraniti (odstranjati, odstranjevati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), razveljaviti (razveljavljati), (pre)kršiti, (z)rušiti, podreti (podirati), spodnesti (spodnašati), (po)kvariti, (s)kaziti: stipulationem Icti., sacrata iura V., iura pudoris V. grešiti zoper, kršiti, disciplinam militarem T. rušiti, fraudes Sil. skaziti, spodnesti, vectigal T. odpraviti.
d) osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati): te piacula nulla resolvent H. te ne oprostijo dolžnosti, amore resolutus Tib. prost ljubezni.
e) razvozla(va)ti, razrešiti (razreševati), uganiti (uganjevati, ugibati): dolos tecti ambagesque (sc. Labyrinthi) V. (raz)rešiti uganke varljivih in zablodnih poti blodnjaka (labirinta) = učiti koga v varljivih zmotah najti pravo pot, ambiguitatem Q. uganiti.
f) (po)plačati, poplačati (poplačevati), odpraviti (odpravljati), poravna(va)ti: Ca., unā plagā Pl., quadraginta minas danistae Pl. Od tod adj. pt. pf. resolūtus 3, adv. -ē

1. babji, poženščen, pohoten, nasladen, mlahav: Idaeo resolutior cinaedo Mart., corpora iuvenum fluxa et resoluta Col.

2. razuzdan, razbrzdan, nebrzdan, razvraten, razpašen, prostopašen, prešeren, objesten, razposajen: resoluta gaudia Sil., resolutius decachinnari Tert., quo vacuum promptius esset et resolutius (po novejših izdajah solutius) Val. Max.

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

restant [rɛstɑ̃] masculin ostanek

restants pluriel de papier ostanki papirja
je vous paierai le restant dans un mois ostanek vam bom plačal čez mesec dni
restant en caisse stanje v blagajni
restant du jour ostali del (čas) dneva

restar odračunati, odtegniti; odbiti (žogo); (pre)ostati

restar méritos zmanjšati zasluge
restar a pagar še neplačan biti
en todo lo que resta del año do konca tega leta
restarse años hoteti veljati za mlajšega

rēsto m

1. ostanek, preostanek:
del resto sicer

2. mat. ostanek

3. ostanek, ostali denar, razlika:
avere il proprio resto pren. dobiti svoje
lasciare il resto di mancia pustiti napitnino

4.
resti pl. ostanki, zapuščina:
i resti di una necropoli ostanki grobišča
resti mortali zemeljski ostanki, truplo

rešilni splav stalna zveza
(del varnostne opreme ladij) ▸ mentőtutaj

réšnji (-a -e) adj. rel.
sveto rešnje telo eucaristia
rešnje telo (praznik) (festa del) Corpus Domini

retardement [rətardəmɑ̃] masculin odlašanje; zadrževanje

avec retardement (photographie) s samosprožilcem
bombe féminin à retardement tempirana bomba
comprendre à retardement biti počasen v razumevanju, biti počasne pameti
être inquiet à retardement prepozno, dolgo potem biti vznemirjen
agir à retardement prepozno del(ov)ati

rete f

1. rib. mreža:
rete da gettata metalna mreža, metalka
rete da insacco stoječa mreža
rete portapesci ribja košarica
rete a strascico koča
cadere, incappare nella rete pren. pasti v zasedo
gettare la rete vreči mrežo
prendere qcn. alla rete pren. koga ujeti v mrežo, ukaniti
tendere la rete a qcn. pren. komu nastaviti past

2. ekst.
rete per i capelli lasna mreža
rete del circo cirkuška mreža
rete metallica železna mreža
rete mimetica voj. maskirna mreža
rete del letto posteljna mreža
rete da ostruzione voj., navt. zaporna mreža
rete parasiluri voj., navt. protitorpedna mreža
rete per la spesa mrežasta torba
punto a rete obrt mrežni vbod

3. šport mreža; vrata:
tirare in rete streljati na vrata
segnare una rete doseči gol

4. mreža, omrežje:
rete aerea, ferroviaria, stradale letalsko, železniško, cestno omrežje
rete elettrica električno omrežje
rete telegrafica, telefonica telegrafsko, telefonsko omrežje
rete di distribuzione distributivno omrežje

5. pren. ekst.
rete commerciale trgovska mreža
rete televisiva televizijska mreža

rēticulum -ī, n (demin. iz rēte) mrežica

1. za ribolov: venari reticulo in medio mari Pl.

2. v kateri se kaj
a) hrani: reticulum plenum rosae Ci.
b) nosi: reticulum panis H. za kruh, s kruhom.
c) obeša: amphora ex reticulo suspensa Ulp.

3. kot del precejalnika oz. cedil(nik)a: vinum infundere reticulo aut cribro Sen. ph.

4. kot mreža za lase: Varr., Petr., Iuv., Lamp., Fest.

5. za pokrivanje oči: Plin.

6. kot lopar, reket za žoganje: reticulo pilae fundantur O.

7. mrežast prsni trak, mrežasta poprsnica: reticulus pectoralis Fenestella ap. Non.

8. kot rešetka, omrežje: Varr., reticulum aëneum Fest. žičn(at)a rešetka.

9. kot mrena: reticulum iecoris Vulg. jetrna mrena.

retirar nazaj potegniti, umakniti, oddaljiti, odstraniti (s šole); skriti, shraniti; pregnati; odreči, odbiti; malo podoben biti

retirar su asistencia odreči svojo udeležbo
retirar la confianza (a) komu zaupanje odtegniti
retirar los intereses (trg) dvigniti obresti
retirar una letra izplačati menico
retirar las mercancías sprejeti blago
retirar una orden, retirar un pedido preklicati naročilo
retirar la palabra besedo vzeti
retirar su promesa obljube ne držati
retirar de la circulación iz obtoka vzeti (denar)
retirarse umakniti se, domov iti; leči (v posteljo); na varno iti, zbežati; v pokoj iti; izstopiti iz tvrdke; odstopiti od (nameravanega podjetja)
retirarse del mundo umakniti se v samoto
retirarse a hurtadillas proč se splaziti
¡retírate! proč od tod! poberi se!

retrospektíva (-e) f

1. retrospezione

2. film., lit. flashback

3. um., film. retrospettiva:
retrospektiva znanega slikarja una retrospettiva del noto pittore

4. ekst. rassegna

rettore

A) m (f -trice)

1. ravnatelj, ravnateljica

2. upravitelj, upraviteljica (zavoda); upravnik, upravnica

3. rektor:
magnifico rettore dell'università di Roma rektor rimske univerze

4. knjižno vladar:
rettore del cielo nebeški vladar, Bog

B) agg. (f -trice)

1. rektorski, ravnateljski, upraviteljski

2. zool.
penne rettrici krmilna peresa

rever samostalnik
(del oblačila) ▸ hajtóka, rever