*hotter [ɔte] verbe transitif
hotter la vendange prenašati obrano grozdje v brentah
Zadetki iskanja
- *houpper [upe] verbe transitif delati čope
houpper de la laine česati volno - hranílen2 (-lna -o) adj. nutriente, nutritivo:
hranilna vrednost mleka valore nutritivo del latte
hranilne snovi sostanze nutrienti
kozm. hranilna krema crema per la pelle
bot. hranilno tkivo tessuto nutritivo - hranítelj, hraníteljica padre m (madre f) adoptivo (-va)
hranitelj družine sostén m de la familia - hraníti2 (-im)
A) imperf. nutrire, sostentare, allevare, dar da mangiare:
hraniti lačne dar da mangiare agli affamati
hraniti živino dar da mangiare alle bestie
2. mantenere
3. knjiž. ekst. alimentare:
radio hranijo baterije la radio è alimentata da batterie
B) hraníti se (hránim se) imperf. refl. nutrirsi, cibarsi; mangiare:
ptice se hranijo z žuželkami gli uccelli si nutrono di insetti
hraniti se v menzi, doma mangiare alla mensa; mangiare a casa - hrbét dos moški spol , (gorski) crête ženski spol ; (konjski) croupe ženski spol
obrniti, pokazati komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
na hrbet pasti tomber à la renverse
na hrbtu plavati nager sur le dos, faire la planche
srnin hrbet selle ženski spol de chevreuil - hrbèt espalda f ; (roke, lista) dorso m ; (stola) respaldo m
gorski hrbet cresta f
z rokami na hrbtu con las manos atrás
komu za hrbtom a espaldas de alg
za mojim hrbtom (fig) a espaldas mías
ležeč na hrbtu echado de espaldas; boca arriba
imeti veter v hrbtu tener viento de popa, fig ir viento en popa
kriti komu hrbet (fig) guardar a alg las espaldas
nositi na hrbtu llevar a cuestas
obrniti, pokazati komu hrbet volver la espalda a alg
napasti koga za hrbtom atacar a alg por la espalda
plavati na hrbtu nadar de espaldas, hacer la plancha
pasti na hrbet caerse (ali dar) de espaldas - hŕbet (-bta) m
1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso
2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle
3. (del knjige) costa
4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica - hrbteníca (-e) f
1. anat. spina dorsale; spina, colonna vertebrale:
upogniti, vzravnati hrbtenico curvare, drizzare la spina dorsale
2. pren. spina dorsale:
črna metalurgija je hrbtenica industrializacije la siderurgia è la spina dorsale dell'industrializzazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
navt. ladijska hrbtenica paramezzale
med. deformacija hrbtenice scoliosi
pren. človek brez hrbtenice uomo senza spina dorsale
pren. zlomiti hrbtenico piegare la volontà di qcn., costringere qcn. a piegarsi, a cedere - hrepenéti (-ím) imperf. desiderare ardentemente, bramare, anelare:
hrepeneti po miru, svobodi anelare la pace, la libertà - hromítev paralysie ženski spol
hromitev volje annihilation ženski spol de la volonté - hromíti paralyser, frapper de paralysie, rendre perclus
hromiti voljo do paralyser la volonté de - hropênje estertor m
smrtno hropenje estertor de la agonía; respiración f bronca; resuello m - hròšč escarabajo m
hrošči (zool) coleópteros m pl
rjavi (majski) hrošč melolonta f
koloradski hrošč escarabajo de la patata, escarabajo del Colorado - hudíč (-a) m
1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio
2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!
3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito
5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio
6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai
7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto
8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'
9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca - hudíčev (-a -o) adj.
1. di, del demonio, demoniaco; di, del diavolo, diabolico, infernale:
nesreča je hudičevo delo la disgrazia è opera del demonio
hudičevi naklepi disegni diabolici
hudičev kamen (lapis) pietra infernale, nitrato d'argento
kem. hudičevo olje anidride solforica
2. pren. del diavolo:
rad bi že prišel iz te hudičeve luknje vorrei andarmene una buona volta da questo buco del diavolo
3. pren. (ki prinaša trpljenje, težave) brutto, cattivo, pessimo:
hudičevi časi tempi brutti
hudičevo vreme tempo pessimo
4. pren. (v povedni rabi)
biti bolj hudičev od hudiča samega saperne una più del diavolo
biti ves hudičev sapere dove il diavolo tiene la coda - hudó adv.
1. molto, assai; gravemente:
hudo podražiti rincarare (di) molto
hudo zebsti fare un gran freddo
biti hudo bolan essere gravemente ammalato
biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso
2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno
3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
biti hudo po domu avere nostalgia della casa
hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti - hudobíja (-e) f cattiveria:
sama hudobija ga je è la cattiveria in persona - hudodélstvo méfait moški spol , forfait moški spol , délit moški spol , crime moški spol
storiti hudodelstvo commettre un crime
hudodelstvo proti državi (človeštvu, miru) crime contre l'Etat (l'humanité, la paix) - hueco moški spol luknja, odprtina, vrzel, poglobitev, kotanja, jama, niša
el hueco de la mano dlan