Franja

fatto¹ agg.

1. narejen, oblikovan, izdelan:
persona ben fatta postavna oseba
come Dio l'ha fatto gol, nag
è fatto così takšen je
com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti

2. zrel:
frutti fatti zreli plodovi
uomo fatto zrel človek
ragazza fatta zrelo, godno dekle
a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči

3. opravljen, izvršen, storjen:
ben fatto! odlično!
a conti fatti pren. končno, navsezadnje
è fatta ni pomoči; kar je, je
detto fatto rečeno, storjeno
è presto fatto takoj

4. primeren:
essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj

faustus 3, adv. -ē (iz *fauestas: favor) ugoden, ki napoveduje srečo, osrečujoč, srečen, razveseljiv, blažen, koristen: quia id faustum putamus Ci., o nox illa fausta huic urbi! Ci., ut eis … ea res fauste, feliciter prospereque eveniret Ci., f. annus O., faustum carmen O., i pede fausto H., f. omen L., Suet., fausto committitur omine sermo O., f. dies Ter., f. tempus Lucr., f. acclamationes Suet. Pomni zlasti stalno besedilo z aliteracijo: quod bonum, faustum, felix fortunatumque sit! Ci. naj bo to dobro, ugodno, srečno in uspešno = Bog daj srečo in blagoslov! Od tod occ. Faustus -ī, m Fávst, vzdevek L. Kornelija Sule, sina diktatorja Sule. Bojeval se je l. 63 pod Pompejem pred Jeruzalemom, bil l. 54 kvestor, boril se je pri Farzalu proti Cezarju; po bitki pri Tapsu so ga Cezarjevi ujeli in ubili: Ci., C. Njegova sestra Fausta je bila v drugo omožena s T. Anijem Milonom Ci. ep. Od tod adj. Faustīnus 3 Favstov: Varr.

faute [fot] féminin napaka, pogreška, pomota; pregrešek, krivda; pomanjkanje; religion greh; juridique zanikrnost

faute d'autrui krivda neke tuje osebe, nekoga drugega
faute de calcul računska napaka
faute de conduite (automobilisme) napaka pri šofiranju
faute dactylographique, de frappe tipkarska napaka
faute d'impression tiskarska napaka
faute d'inattention napaka iz nepazljivosti
légère, d'orthographe, de prononciation lahka, pravopisna, izgovorna napaka
sans faute nezmotljivo, gotovo
vous viendrez sans faute? boste gotovo prišli?
faute de temps, d'argent zaradi pomanjkanja časa, denarja
faute de mieux ker ni nič boljšega
faute de savoir ker nisem vedel
faute d'avoir été avisé ker ni bil obveščen
faute de quoi drugače, sicer
c'est ma faute, c'est de ma faute to je moja krivda, jaz sem kriv
à qui la faute? kdo je (tega) kriv?
qui fait la faute, la boit (proverbe) kdor je to juho skuhal, jo mora tudi pojesti
faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili jé vrag tudi muhe
exempt de faute brez napake
corriger une faute popraviti napako
être en faute biti kriv, commerce biti v zamudi
faire faute manjkati, biti pogrešan, pogrešati se
faire une faute au jeu napraviti napako pri igri
ne pas se faire faute de quelque chose česa ne zamuditi, izdatno kaj uporabljati, rabiti
il ne se fit pas faute de pleurer izjokal se je
faire, commettre une faute napraviti, zagrešiti napako
prendre quelqu'un en faute koga pri pregrešku zalotiti
rejeter la faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
se sentir en faute čutiti se krivega
tomber en faute zakriviti kaj, pregrešiti se s čim, religion napraviti greh

favilla -ae, f (iz *fovilla: fovere)

1. žerjavica, (vroč) pepel: candens V., tepida O., Suet., vivens Stat., canā prunam velante favillā O., sub inductā latuit scintilla favillā O.; pesn. pepel sežganega mrliča: reliquias et bibulam lavare favillam V., calentem debitā sparges lacrimā favillam vatis amici H., mixta bibunt molles lacrimis unguenta favillae O.

2. sinekdoha: (sploh) pepel: Aug., Hier., atram in nimbo volutare favillam V., ara sacrorum nigra favillā O. ventos signare (počrniti) favillā O., nigra f. Col.; pren.: f. salis Plin. prašek (troha, ščep) soli.

3. pren. iskra = izvor, začetek: haec est venturi prima favilla mali Pr.

favīsae (favissae) -ārum, f (iz *fovi: fovea-is(s)a etr. sufiks kakor v mantis(s)a) jame za shranjevanje vode, vodnjaki, po drugih podzemeljske shrambe pri svetiščih, v katerih so hranili razpadle božanske kipe in druge svetinje, ki se niso več uporabljale: Varr. ap. Gell., Non., P. F.

favor moški spol naklonjenost, pomoč, usluga, ljubeznivost, laskanje; adutna barva

billete de favor brezplačna vstopnica
acoger con favor ugodno sprejeti
corresponder a un favor vrniti uslugo
estar a favor de alg. zavzeti se za koga
estar en favor uživati naklonjenost
estar en favor con alg. velik vpliv imeti na koga
¡es favor (que me hace V.)! laskate se mi! zelo ljubeznivo od Vas!
haga (hágame) V. el favor de un tenedor bodite tako ljubeznivi in podajte mi vilice
le pido a V. un favor prosim Vas za neko uslugo
a favor de v korist, v prid; s pomočjo; oziraje se na
en mi (a mi) favor v mojo korist
tener a su favor a alg. lahko računati na pomoč koga
por favor iz ljubeznivosti, iz usmiljenja
¡por favor! prosim!
dígame por favor povejte mi, prosim
se lo pido por favor vljudno Vas prosim za to
¡favor! na pomoč!
¡favor a la justicia! v imenu pravice!

favus -ī, m (morda iz *fovos, *bhouos)

1. sat, v pl. sat(ov)je: Varr., Col., Vulg., Ambr., apium examina … fingunt favos Ci., melle complere favos Tib.; preg.: crescere tamquam favum Petr. kakor sat = vidno, vpričo.

2. meton. med, strd: lacte favos et miti dilue Baccho V.

3. pren. favī šesterokotne kamnite plošče v tlaku: Vitr.

faz ženski spol obraz, obličje; zunanja stran, sprednja stran (stavbe); glava kovanca; prava stran (blaga); stališče, vidik; videz

faz a faz iz obličja v obličje
a la faz de, en faz de vpričo

fear¹ [fiə] samostalnik (of pred; for za)
strah, bojazen, groza; plašnost; zaskrbljenost, nemir

to be in fear of one's life bati se za svoje življenje
to put the fear of god into s.o. hudo koga grajati
to go in fear for s.o.'s life bati se za življenje koga
no fear! brez skrbi!, kje neki!
for fear iz strahu
without fear or favour nepristransko
fear of death, fear of one's life smrtni strah

Feder, die, (-, -n) pero (tudi figurativ) (aus seiner Feder izpod njegovega peresa); Technik vzmet; beim Wildschwein: Jagd ščetina Federn, pl , perje; figurativ postelja (aus den Federn iz postelje, in die Federn v posteljo) ; Federn lassen figurativ imeti škodo

federn

1. vzmetiti; imeti vzmetne lastnosti

2. Vogel, Kissen: puščati perje; X federt perje leti iz/od X

3. als Strafe: teeren und federn povaljati v katranu in perju

fejst pridevnik
1. neformalno (dober; krasen) ▸ belevaló, klassz, frankóDober fant je bil, fejst poba. ▸ Jó fiú volt, klassz srác.
Ne razumem, kako lahko iz tako zoprnih otrok postanejo tako fejst ljudje. ▸ Nem értem, hogy ellenszenves kölykökből hogyan válhatnak ilyen klassz emberek.

2. neformalno (privlačen; postaven) ▸ fess, dögösMeni je všeč ženska, za katero rečeš, da je fejst baba. ▸ Nekem az olyan nő tetszik, akire azt mondhatod, hogy dögös.

fellow¹ [félou] samostalnik
družabnik, tovariš; član; deček, fant, človek; štipendist; sodelavec, sošolec, sotrpin; par; član znanstvenega društva; visokošolski profesor
arhaično surovež

jolly good fellow veseljak
a hail fellow well met dober prijatelj
poor fellow revež
to play the good fellow razkošno živeti
stone dead hath no fellow mrtvi molčijo
the fellow of a glove (shoe) druga rokavica (drugi čevelj) iz para
he has not his fellows nima sebi enakega
pogovorno let alone a fellow! daj mi mir!

fēnerātor (faenerātor) -ōris, m (fēnerārī)

1. oderuh: impudentia faeneratoris Ci., improbatur quaestus faeneratorum Ci.

2. posojevalec denarja, „kapitalist“: Q., Suet., Fl., f. Alfius H. znan oderuh iz Avgustove dobe.

fenestra -ae, f (najbrž etr. beseda)

1. odprtina v zidu, lina, okno: fenestras indere Pl., fenestrae reticulatae Varr., per fenestram ei gladium dedit N., lucem in thalamo totis admitte fenestris O., claudere fenestras Iuv., valvae aut fenestrae Plin. iun. Rimljani so imeli okna zavarovana z lesenimi oknicami in zastori ali z mrežami. šele v času cesarjev so rabili za šipe prosojne tablice iz Marijinega stekla; od tod iunctas quatiunt fenestras H. zaprte oknice, bifores intrabat luna fenestras O. dvokrilna, dvodelna okna; pren.: eae partes, quae quasi fenestrae sunt animi Ci.

2. pren. odprtina, luknja: telum lato dedit ore fenestram V.; occ. strelna lina, strelnica: Stat., f. cavae V., fenestras ad tormenta mittenda in struendo reliquerunt C.; pesn. (o luknjicah v uhlju): Iuv. (o očesu): Prud.

3. pren. priložnost, prilika: fenestram patefacere ad nequitiam Ter. = fenestram aperire Suet. dati priložnost.

Opomba: Kontr. sooblika fēstra -ae, f Pl., Enn. ap. Macr., Petr., P. F.

feniks [é] moški spol (-a …) der Phönix
vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen

Feretrius -iī, m (najbrž iz *ferere, prim. ferire zadeti: metalec bliska; njegovo drevo je hrast, pri kultu so uporabljali silex, kamniti simbol bliska; stara razlaga iz feretrum je ljudska etimologija) Ferétrij, bog plena, vzdevek Jupitra, ki so mu zmagoviti rimski vojskovodje darovali spolia opima, tj. opravo ubitega sovražnega vojskovodje na nosilu (feretrum): N., L., Pr., Val. Max., Fl., Min.

ferīnus 3 (fera)

1. zverski, zverinski, divjih živali, zveri (gen.): Hier., Porph., Amm., Macr. pellis Lucr., Iust., lac V., f. vellera O. kožuh(ovina), leopardov kožuh, vox O., vultūs ferinos detraxit O. podobo zveri, rabies Sen. ph., galeae Val. Fl. iz kož zveri, voluptates Gell., caro ferina S. ali f. caro L. divjačina = subst. ferīna -ae, f: Val. Fl., implentur … Bacchi pinguisque ferinae V.

2. zveri ali divjačine (divjadi) (gen.): caedes f. O. lov.

feriō -ire (—) (—) (prim. gr. φάρω cepim, φάρος brazda, φαρόω orjem, φάραγξ globel, lat. forāre, forus)

1. udariti, biti koga, kaj, na (ob, v) koga, kaj, tolči, suniti, prebosti: femur Pl. po stegnu fores Pl., parietem saepe feriens Ci., murum ariete f. S. razmajati, undae feriunt litora V., socii feriunt mare V. (namreč z vesli =) veslajo, stricto retinacula ferro f. V. presekati, latus ense ferit V. prebode, cum ense ferit Progne (= Procne) O. conclamat seque ferit V. pectoraque ipsa ferit O., f. pede terram O., saxa tridente O., aquas ferioque trahoque (pri plavanju namreč) O., f. subtemen O. zabiti, cornu ferit ille (caper) O., bode, calce feritur aselli O., tabulae laterum feriuntur ab undis O., venti aquas feriunt Lucan., f. pede uvas grozdje mastiti, tlačiti, asses Plin. kovati, f. malleo tabulam Cels., pugno vel calce Q., f. hastis scuta Amm.; abs. contra f. S., caesim, punctim f. Veg.; pren. feriunt summos fulgura montes H. strele udarjajo v najvišje gore, clamor ferit aethera V. sega do neba, sublimi feriam sidera vertice H. dotikal se bom zvezd, zadeval bom ob zvezde (preg. izraz samozavesti), balba feris annoso verba palato H. jecljaš z jezikom, zadevajočim ob … dum ferit carmina O. poje (pesmi) brenkajoč na plunko, sonat vox ut feritur Q. ko se zaglasi; occ. (za)klati, poraziti: Diespiter populum Romanum sic ferito, ut ego hunc porcum hic hodie feriam L. f. vaccam ense V., agnam H.; od tod pogosto s prolept. obj. (z aliteracijo) foedus ferire skleniti zvezo (s klanjem darilnega živinčeta): Varr, Fl., Amm., foedera feriebantur provinciarum (s provincami) Ci., Tarchon iungit opus foedusque ferit V., inbesne me, rex, cum patre patrato populi Albani foedus ferire? L.; pren.: ut tu urmorum turpissimorum cotidie foedera ferires? Ci.

2. ubiti, ustreliti, usmrtiti: Val. Fl., Q., Lamp. hostem qui feriet, mihi erit Carthaginiensis Enn., f. hostem, leonem aliquem cuspide, ense, telo V.; occ. securi ferire (po obsodbi) obglaviti, usmrtiti: Hirt., cum securi cines Rom. ferirentur Ci. ut ille archipirata securi feriretur Ci.,

3. zadeti: tendit arcus pendentemque ferit (sc. sagitta) O., iuvenis (illius) ferit ora sarissā O.; metaf.: medium f. Ci. držati se srednje poti, sensum Ci. prizadeti, učinkovati, multa patent … , quae fortuna (udarci usode) feriat Ci., his spectris si oculi possent feriri Ci., res feriunt aciem oculorum ali oculos Lucr., acre ferit frigus Lucr. je občuten, f. aliquem Pl., Amm. ali aliquem munere Ter. ali arte viros Pr. opehariti koga (za kaj), prekaniti -, varati -, prevarati ga; f. aliquem condemnatione centum librarum auri Cod. I. kaznovati.

Opomba: Klas. so le iz prezentovega debla tvorjene oblike; obl. pf. in sup. se nadomeščajo z ustreznimi obl. glag. īcere in percutere. Neklas.: pf. feriī Char., pt. fut.. ferītūrus Serv. — Sinkop. impf. ferībant O., fut. act. peribō Char.

fermē, adv. (iz *ferime, superl. k ferē); pojmovno se popolnoma krije s ferē, torej

1. približno, blizu, okoli (poseb. pri številih in časovnih podatkih): hoc factum est f. abhine biennium Pl., sex f. onerariae puppibus abstractae Carthaginem sunt L., quindecim f. milia passum L., duode quadragesimo f. anno, ex quo … L., ducenti f., mille f. Cu., tribus f. et viginti annis T.

2. skoraj, malone, malodane, nekako (pojme omejujoč ali izraze zožujoč): f. ut pueri Ter., tabula his f. litteris incisa L., in conspectum f. Asiae venire L., f. cuncti T., Graecia f. omnis, per idem f. tempus Iust.; z nikalnico ali nikalno besedo: nemo f. Pl., non (nec) f., nihil f. Ci., haud f. umquam, numero non f. impares L.

3. occ. navadno, skoraj vselej, malone zmeraj: ut f. evenit Ci., quod f. fit, ut … L., virgulta vepresque, quibus inculta f. vestiuntur L., varia est f. natura malorum Iuv., ut f. acerrima proximorum odia sunt T., barbari laetantes, ut f. ad nova imperia T.; z nikalnico = ne zlahka, redko: fidelem haud f. mulieri invenias virum Ter., quod moechi haud f. (facere) solent Pl.