Franja

verità f

1. resnica:
la bocca della verità pren. resnicoljuben mož, človek, ki se ne laže
siero della verità serum resnice
verità sacrosanta sveta resnica
dire la verità povedati resnico; ekst. biti točen (ura)
per dire la verità resnici na ljubo, če naj bom odkrit

2. resnica (v absolutnem smislu):
in verità, per la verità v resnici, pravzaprav
verità di fede relig. verska resnica
verità rivelata razodetje
verità scientifiche znanstvene resnice

3. resničnost

4. odkritosrčnost
PREGOVORI: la verità viene sempre a galla preg. resnica bode v oči

vérité [verite] féminin resnica, resničnost

en vérité resnično, zares
en vérité cela est étrange to je zares čudno
à dire la vérité po resnici povedano
vérité banale; de La Palice vsakdanja, očividna, jasna resnica
à la vérité res (je, da), seveda, vsekakor; sicer
à la vérité, je l'ai frappé, mais il m'avait provoqué res (je, da) sem ga udaril, toda on me je izzval
dire la vérité povedati resnico
dire à quelqu'un ses quatre vérités komu odkrito svoje mnenje povedati, odkrito (brutalno) mu kaj očitati
dire des vérités premières (ironično) povedati banalnosti, vsakdanje resnice
être en dehors de la vérité ne ustrezati resnici
déguiser la vérité pretvarjati resnico
je vous dois la vérité moram vam povedati resnico
c'est la pure vérité to je čista resnica

vêrzija (-e) f

1. versione; redazione, stesura:
povedati svojo verzijo dogodkov esporre la propria versione dei fatti
dopolnjena verzija besedila redazione, stesura completata del testo

2. (izvedba) versione:
luksuzna verzija izdelka versione lusso di un prodotto

vést¹ (novica, sporočilo) piece of news; news pl (s konstr. v sg); arhaično tidings pl; (piece of) information; report, account; advice; (važna) intelligence

najnovejše vésti the latest news, red-hot news
imam sijajno vést za vas I have a splendid piece of news for you
pričakujem od njih nadaljnjih vésti I am awaiting their further news
prišla je vést, da je sklenjen mir news arrived that peace had been concluded
lažna vést false (ali fabricated) report, canard
to je dobra vést this is good news
domače vésti home news, local news
kratke vésti news items
raznašalec vésti (klepetulja) gossip, newsmonger
povedati mu morate to slabo vést you must break this bad news to him
slabe vésti se kaj hitro izvejo bad news travels fast
že dolgo nimam vésti od njega I've had no news from him for a long time
o njem ni nobenih vésti nothing has been heard of him
zadnje vésti latest (ali last-minute) news, (v časopisu) stop-press
če ni vésti, je vse v redu no news is good news

via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)

1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.

2. occ.
a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.

3. metaf.
a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.

4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.

5. metaf.
a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.

Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr.

vider [vide] verbe transitif izprazniti; izčrpati; izpiti; izvotliti

vider un appartement izprazniti stanovanje
vider les lieux oditi
vider son sac (figuré) povedati vse, kar imamo na srcu
vider sa tasse d'un trait izpiti skodelico na dušek
vider un poisson iztrebiti, očistiti ribo
vider une querelle, un différend poravnati prepir, spor enkrat za vselej
vider quelqu'un (familier) utruditi, izčrpati koga; koga pred vrata postaviti, ven vreči
vider quelqu'un d'une réunion izgnati koga s sestanka, zborovanja
se vider prazniti se
se vider de tout sens izgubiti vsak smisel

vincō -ere, vīcī, victum (indoev. kor. *u̯eik- upirati se, bojevati se, biti sovražen do koga; prim. lat. victōria, victor, per-vicāx, osk. vincter = convincitur, sl. vek, moč, doba življenja, lit. veikà moč, viẽkas moč, sila, življenje, apveikiù, apveīkti obvladati, got. weihan = stvnem. wigan bojevati se, weigar = lat. temerarius, weigarōn upirati se, braniti se, got. waihjo boj, bitka, spopad, stvnem. weigarōn = nem. sich weigern)

I. intr. zmag(ov)ati, biti zmagovalec: Pl., Lucan., Iust. idr., vincere noluit L., vincis, Perseu O. zmagovalec si, dubitat, superari an vincere malit O., sic vincere suevit Pr., vicisse petunt O. hočejo biti zmagovalci, hočejo veljati za zmagovalce, ibi rex Romanus vicit L., vincere bello Romanum L. da Rimljan zmaguje v vojni, etsi pugnando acie vicisset L., sed tamen nostri virtute vicerunt C., non virtute neque in acie vicisse Romanos, sed scientia oppugnationis C.; o tekmujočih borilcih: neque vincere certo V. ne tekmujem za zmago; z notranjim obj.: longinqua bella (v … vojnah) vicisse Iust., equus, spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ap. Ci. ali vicisse Olympia Plin. (prim. gr. Ὀλύμπια νικᾶν) ali vincere Olympia, Isthmia, Nemea, Pythia Vitr. zmagati (biti zmagovalec) na olimpijskih, istmijskih, nemejskih, pitijskih igrah, zmagati v Olimpiji, na Istmu, v Nemeji; pri kaki drugi igri zmagati (zmagovati), dobiti (dobivati): vinci in lusu duodecim scriptorum Q. podleči, ergo ego numquam vici? Q., aliquando ut vincat, ludit assidue aleam Poeta ap. Suet.; z acc. dobička (kot notranjim obj.): vicissem vel L milia Augustus ap. Suet. dobil bi, priigral bi bil; pri pravdanju zmagati, dobiti pravdo: Ter., Ap. idr., vincere iudicio Ci. (o tožniku), vincere iudicium Ci. (o tožencu), vincere sponsione, vincere sponsionem Ci. (gl. spōnsiō), vincere causam suam O. dobiti svojo stvar, Fabio vel iudice vincam H.; zmagati (zmagovati), pre(ob)vladati (pre(ob)vladovati) ob nasprotujočih si mislih ali težnjah: argumentis vincit Pl., Appius vicit, patres vicere eventu comitiorum, vicit tamen ea pars senatus, cui … L., vicit tamen in senatu pars illa, quae … S., victi paucis sententis L. preglasovani; tako tudi: haec sententia vicit L. ali haec sententia vicit in consilio C. ali cum in senatu vicisset sententia, quae … L. je obveljalo; metaf. zmagati, zmoči, pre(ob)vladati, premagati, doseči svoj namen: vicit fortuna rei publicae L., vincet amor O.; kot izraz iz pogovornega jezika: si ita vultis C. no, pa naj velja (pa obveljaj) vaša, vincimus O., vicimus, cui si esse in urbe tuto licebit, vicimus Ci. ep., vicimus et meus est O., vicimus: adsiduas non tulit illa preces Pr., vicisti Pl. prav imaš, viceris Ter., Don. tvoja (ob)veljaj, tvoja naj velja, vincerent … dummodo scirent Suet. naj (ob)velja njihova; z acc. n. (kot notranjim obj.): quae vicerant, publice valebant T. kar so bili dognali. —

II. trans.

1. koga premagati, zmagati (zmagovati) nad kom, premagati (premagovati) koga, zmoči (zmagati) koga, obvladati (obvladovati) koga, nadvladati (nadvladovati) koga, prekositi (prekašati) koga, užugati ipd.: me servulum vicit (sc. verberibus) Ter., vincere Carthaginienses Ci., Gallos C., Gallia, quam bello vicisset C., ius esse belli, ut, qui vicissent (zmagovalci), iis, quos vicissent (premaganci), quemadmodum vellent, imperarent C., urbem pugnando vincere S. fr., omnes gravi proelio vicit N., omnes certamine pedum vincere O.; pri dražbi koga premagati = nabi(ja)ti komu ceno, navi(ja)ti komu ceno, več ponuditi (ponujati) kot kdo: Othonem vincas volo Ci. ep.; v pass.: vinci ab Romano milite assueti L., abiere Romani victores, Etrusci pro victis L. toliko kot premagani, Gallia bello victa C., victi erant quinque proeliis N., hostes victos dare S. premagati, vinceris a timido raptore O.; Othonem vinci posse (pri dražbi) Ci. ep.; nunc victi tristes, … hos illi … mittimus haedos V. spravljeni ob imetje.

2. metaf. koga ali kaj premagati (premagovati), zmagati (zmagovati) nad kom, obvladati (obvladovati) koga, biti kos komu, čemu, starejše zmoči (zmagati), ovlad(ov)ati koga ipd. (o osebah in neživih subj.): si … vincunt aequora navitae H., victum mihi aequor Val. Fl. od mene prepluto, ki sem ga preplul, aliter non viribus ullis vincere … poteris (sc. ramum) V. dobiti, campum turbā vincente Sil. ker je bila množica prevelika za prostor = ker je bil prostor premajhen za množico, victus desiderio Ci., victus somno L., victus libidine, luctu, pudore O., victa labore viae O., victas dedit utilitate manus O. dala se je premagati, vdala se je, corpora victa sopore O., ocelli victi (sc. somno) O., vinci nescia pectora V. nepremagljiva, victa iacet pietas O., victa malis patientia O., viscera vincere flammā V. kuhati, flammam vincere gurgitibus O., dolor vincit invictum virum O., noctem flammis funalia vincunt V. razsvetljujejo, neu turbine venti vincantur (sc. naves) V., victa ratis O., nix, quae Zephyro victa tepente fluit O., annus proventu horrea vincit V. preobtežuje, multa … durando saecula vincit (sc. arbos) V. prečaka, prebije, victa situ … senectus V., lex victa et abrogata L. razveljavljen in odpravljen, victaque concedit prisca moneta novae O., querna glans victa est utiliore cibo O. izpodrinjen, pervigilio … vincantur cibi Plin. se prebavijo, ubi aëra vincere summum arboris haud ullae iactu potuere sagittae V. preleteti po zraku vrh drevesa, iam summas caeli Phoebus (sonce) arces vicerat Val. Fl. je bilo prešlo, vincenda est semita Mart. prehoditi, montes ascensu vincere Cl. preiti, iti čez prelaz; z abstr. obj.: vincere animum Pl., Ci., vincit ipsa rerum publicarum natura saepe rationem Ci., orationem cogitatio facile vincit Ci., ut paene naturam studio vincerent C., vincere difficultates Hirt., ubi regendi spem vicissent (sc. elephanti) L. so bili spodnesli, vincere iram Iust., gemitum T. preglasiti, silentium T. prekiniti.

3. occ.
a) prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljevati), preseči (presegati, presezati): eam … vicit longitudine Pl., vincere barbaros scelere, hostes crudelitate Ci., ceteros eloquentia Ci., superiores gloriā Ci., exspectationem (opinionem) omnium Ci., beluas morum immanitate Ci., omnes curā, vigilantiā, patientiā, calliditate N., omnes parsimoniā N., aliquem censu O., unctos fugā O., acta patris fortibus actis O., quamlibet mulierculam mollitiā H., odio qui posset vincere regem H., vincere aliquem carminibus V., scribere quod Cassi … opuscula vincat H., stellarum globi terrae magnitudinem facile vincebant Ci.; pesn. z inf.: nec me … vincant in amore columbae dicere Pr. ne bodo mogli bolje povedati, nulli victus … ponere castra Sil. od nikogar ne prekošen, ki ga še nihče ni prekosil v postavljanju tabora, non ullo … amne victus … extendere latius undas Sil. ki je po razširjenosti vodovja ne prekaša nobena reka.
b) koga premagati, preseči, obvladati = razume(va)ti, doume(va)ti, preveriti (preverjati), prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), pripraviti do česa, ganiti, (o)mečiti, zanesti, omamiti: peccavi, fateor, vincor Ter. doumel sem, labascit victus uno verbo Ter., victus patris precibus L., victus genitor V. vdavši se, po vdaji, victa dea est O., adulescentulus eadem audiendo victus est L. se je pustil prepričati, se je vdal, num lacrimas victus dedit? V. ganjen, carmine victae ferae (sc. Eumenides) O. utešene, potešene, potolažene, uxor Arminii … neque victa in lacrimis neque voce supplex T. niti potrta do solz niti ponižujoča se do prošenj, illius iniuriā victa T. pripravljena do (česa), prepričana, victi irā L. zaneseni, ira victa per preces O., pesn. z loc.: victus animi respexit V. ker mu je hrepenenje prevzelo srce; s finalnim stavkom: ergo negatum vincor ut credam H. dam se pregovoriti (prisiliti), da verjamem, vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T. ko so bile nekatere na natezalnici prisiljene pritrditi neresnici (krivo pričati).
c) zmagovito (neovrgljivo) dokazati (dokazovati), izpričati (izpričevati); abs.: si doceo non ab Habito, vinco ab Oppianico Ci.; z obj.: verbis ea vincere V., nec vincet ratio hoc, tantundem ut peccet idemque, qui … H.; z ACI: profecto esse ita ut praedico vera vincam Pl., vince deinde bonum virum fuisse Oppianicum Ci.

viso m

1. obraz:
viso magro, paffuto suh, okrogel obraz
viso pallido, roseo bled, rožnat obraz
a viso aperto pren. odkrito, pogumno
viso pallido bledoličnik (tudi pren. šalj.);
dire qcs. in viso a qcn. kaj komu odkrito povedati
diventare rosso in viso per la vergogna zardeti od sramu
gettare qcs. sul viso a qcn. komu kaj očitati
non guardare in viso qcn. pren. ne zmeniti se za koga

2. ekst. obraz (poteze):
viso allegro, imbronciato, serio vesel, hud, resen obraz
fare buon viso a cattiva sorte pren. sprijazniti se (s čim)
fare buon viso a qcn. koga veselo, ljubeznivo sprejeti
fare il viso duro pren. pokazati se strogega, nepopustljivega

vnapréj adv. in avanti, in anticipo, anticipatamente; pre-:
vnaprej določiti prefissare, predeterminare
vnaprej določiti datum odhoda prefissare la data della partenza
vnaprej javiti, obvestiti preavvertire, preavvisare, prevenire
vnaprej javiti stranki, da je pošiljka odposlana preavvisare il cliente della avvenuta spedizione
vnaprej povedati premettere
naj vnaprej povem nekaj splošnih razmišljanj desidero premettere alcune considerazioni generali
vnaprej pripraviti preordinare, precostituire, predisporre
vse je (vnaprej) pripravljeno za odhod tutto è predisposto per la partenza
vnaprej znan scontato

volgare

A) agg.

1. ljudski, domač (zlasti jezik):
nome volgare ljudsko ime

2.
era volgare naše štetje (po Kristusu)

3. pren. slabš. navaden, vsakdanji

4. prostaški, vulgaren

B) m jezik vulgarni jezik:
il volgare italiano, latino vulgarna italijanščina, latinščina
dire una cosa in buon volgare pren. povedati kaj odkrito, brez dlake na jeziku

vrai [vre] masculin resnica

pas vrai? ni res? kajne?
pour de vrai zares, v resnici
il est vrai que res je, da
il n'en est pas moins vrai que pri vsem tem, nič manj zato pa je res, da
à vrai dire, à dire vrai po resnici povedano, pravzaprav
parler vrai govoriti resnico, pravo povedati
être dans le vrai imeti prav, pravo pogoditi
tu dis vrai prav praviš

vŕsta (-e) f

1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti

2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file

5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica

7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

10. agr. (red) fila

11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento

vuotare

A) v. tr. (pres. vuōto) izprazniti, izpraznjevati:
vuotare il bicchiere izpiti kozarec
vuotare la casa izropati hišo
vuotare il piatto izprazniti krožnik, pospraviti hrano na krožniku
vuotare il sacco pren. izkašljati se, povedati vse

B) ➞ vuotarsi v. rifl. (pres. mi vuōto) izprazniti se

Wahrheit, die, (-, -en) resnica; einer Behauptung: resničnost; Aussagenlogik: pravilnost; die halbe Wahrheit pol resnice; die Wahrheit sagen govoriti/povedati resnico; in Wahrheit resnično

Wort, das, (-/e/s, Wörter/-e) beseda; Theologie Beseda; Wort zum Sonntag nedeljska pridiga; geflügeltes Wort krilatica; leere Worte prazne besede; das Wort führen imeti besedo, govoriti; das große Wort haben imeti glavno besedo; viele Worte machen veliko govoričiti (o); nicht viele Worte machen na kratko povedati; kein Wort verlieren über ne izgubljati besed o; kein Wort verstehen ne razumeti niti besedice; das letzte Wort haben imeti zadnjo besedo; das Wort verbieten vzeti besedo, prepovedati govorjenje; das Wort entziehen bei Diskussionen usw.: vzeti besedo; das Wort ergreifen spregovoriti; das Wort aus dem Mund nehmen vzeti besedo iz ust; das Wort im Munde herumdrehen obračati besede v ustih; ein gutes Wort einlegen reči dobro besedo (za); ein offenes Wort reden odkrito govoriti; daran ist kein wahres Wort na tem ni kančka resnice; jemandem/einer Sache das Wort reden izrecno se zavzeti za (koga/kaj);
auf: aufs Wort hören ubogati na besedo; aufs Wort glauben verjeti na besedo;
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo;
in: in Worten z besedami; ins Wort fallen pasti v besedo;
mit: mit anderen Worten z drugimi besedami; mit einem Wort skratka; mit zwei Worten sagen povedati v dveh besedah; mit leeren Worten abspeisen odpraviti s praznimi besedami;
nach: nach Worten ringen trudoma iskati besede;
ohne: ohne ein Wort zu sagen brez besed;
um: ums Wort bitten prositi za besedo;
von: ein Mann von Wort mož beseda; ein Mensch von wenig Worten redkobeseden človek;
zu: zu Wort kommen priti do besede; sich zu Wort melden javiti se za besedo, figurativ oglasiti se; zu (seinem/ihrem) Wort stehen držati besedo

zagovoríti

zagovoríti duhá to conjure up (ali to raise) a ghost
zagovoríti se (nehote povedati resnico) to let slip

zagovori|ti se (-m se) sich versprechen, (nehote povedati) aus der Schule plaudern

zakljúček (-čka) m

1. coda, estremità, terminale, terminazione, conclusione:
polkrožni zaključek stavbe terminazione semicircolare di un edificio
za zaključek povedati šalo a conclusione dire una barzelletta

2. conclusione, fine; epilogo:
po zaključku šolanja je iskal službo alla fine degli studi, finiti gli studi, si cercò un lavoro
zaključek pogovorov la conclusione, l'epilogo delle trattative

3. conclusione, deduzione:
iz povedanega sledi nekaj zaključkov da quanto detto, si possono trarre alcune conclusioni, se ne può concludere, dedurre

zaméra (-e) f

1. offesa, rancore, risentimento, ruggine:
povzročiti zamero pri kom causare risentimento in qcn.

2. brez zamere:
nasvidenje, pa brez zamere arrivederci, e scusate tanto
brez zamere, ampak tokrat nimate prav mi scuserà, ma questa volta non ha ragione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zamera gor, zamera dol, to mu moraš povedati anche a costo di offenderlo, devi dirglielo

zarêči se to make a slip of the tongue

zarekel sem se I made a slip of the tongue, the word slipped out; (nehote povedati resnico) to let slip
zareklo se mi je I made a slip of the tongue
človek se ne sme nikoli zarêči se (figurativno) never is a long day