Franja

Caunus (Caunos Plin., Stat. ) -ī, f (Καῦνος) Kaven, primorsko mesto v Kariji: Ci., Mel.; po mitu ga je ustanovil Caunus (Kaven), sin Mileta (torej miletska naselbina) in Kiane (Cyane = morje) ter Biblidin (Astartin) brat: O. Od tod adj.
a) Cauneus (Caunius) 3 iz Kavna, kavenski = karski; poseb. Cauneae -ārum, f (sc. ficūs) karske smokve: Ci. idr., aedilis non trium caunearum Petr. niti fige vreden; subst. Cauniī -ōrum, m Kavenci, preb. Kavna: Ci.
b) Caunītēs -is (Καυνίτης) kavenski: sal Plin.

causālis -e (causa)

1. ki se tiče vzroka, vzročen: ratio Aug.; subst. causālia -ium, n vzroki stvari (naslov kakega spisa): Arn.; adv. causāliter iz vzrokov, vzročno: Vulg.

2. gram. vzročen, kavzalen: coniunctiones Char., Prisc.

causārius 3 (vulg.), adv. -ē (causa)

1. bolan, bolehen: corpus, partes Sen. ph., dentes Plin., Marc.; subst. masc. pl.: causarii vel latere vel faucibus Plin., c. oculorum Marc.

2. voj.
a) iz zdravstvenih razlogov (narejen): missio Ap. Dig. odpust iz vojaške službe zaradi bolehnosti, tako tudi abs.: causariā (sc. missione) ali (vulg.) causarie missum esse Dig. biti odpuščen iz vojaške službe zaradi bolehnosti.
b) iz zdravstvenih razlogov (zaradi bolehnosti) odpuščen (s slovesom); subst. causāriī -ōrum, m zaradi bolehnosti (s slovesom) odpuščeni vojaki, onemogli (odsluženi) vojaki: exercitum ex causariis senioribusque scribere L.

cȅcka ž dial. iz protja spletena vrv za privezovanje mlinov na Donavi in Savi

cedíka ž
1. cijed, ced, ono što se cijedi, cedi, iz drveća: v gozdu diši po -i
2. guma

cedrinus 3 (gr. κέδρινος) cedrov, iz cedrovine: Plin., Th. Prisc., Vulg.

cemún m dijal. kraska vrtača iz koje povremeno izbija i u koju ponire voda

centēnārius 3 (centēnus) sto vsebujoč, iz sto sestavljen: grex Varr., numerus Varr., Aug., pondera Plin. stoti, ballistae Luc. ap. Non. stofuntni metalni kamni, lapis Vitr. stofuntnik, fistula Vitr., Front. katere pločevina je pred krivino široka 100 palcev, formae Lamp. oblike denarja, vredne po 100 zlatov, rosa Tert. stolistnica, cena Tert., P. F. za 100 asov, centenario contiguus Amm. skoraj 100 let star, centenariam transgredi aetatem Hier. dočakati starost 100 let, infantes centenarii Arn. storoki ali stoglavi, libertus Icti. ki ima 100000 sestercev premoženja. Subst.

1. centēnārium -iī, n (sc. pondus) stot: Isid.

2. centēnāriī -ōrum, m
a) uradniki, ki imajo 100000 sestercev letne plače: Cod. Th.
b) = centuriones: Veg.

centon [sɑ̃tɔ̃] masculin, musique, poétique pesnitev, delo, ki je sestavljeno iz odlomkov iz različnih avtorjev

centón moški spol odeja iz krp; zmešanica

centón de conocimientos čudo učenosti

cépée [sepe] féminin poganjek iz istega debla

cérame [seram] masculin (antična) vaza iz terakote

grès masculin cérame kamnina

cerea -ae, f hispanska pijača iz žita: Plin. (prim. cervīsia).

cereals [síəriəlz] samostalnik
množina žito, žitarice
ameriško razne jedi iz žitaric

cēreus 3 (cēra)

1. voščen, iz voska: nihil cereum Ci., castra ali regna V. tabor, kraljestvo čebel, celice, panj, effigies, imago H., simulacra O., ficto in peius vultu proponi cereus H. kot voščeno doprsje, campus Tit. fr. voščena pisalna deščica; subst. cēreus -ī, m voščena sveča, voščenica (popolnoma cereus funalis): Pl., Val. Max., Sen. ph., Mart. idr., ad statuas tus, cerei Ci., delectabatur cereo funali (v novejših izdajah crebro funali) Ci. (De senectute 13, 44).

2. pren.
a) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: pruna V., color Plin., poma Mart.; occ. bel kakor vosek: cerea Telephi bracchia H., ali od rumene tolšče bleščeč, tolst: ficedula, turtur Mart.; v slabem pomenu masten, umazan, zamazan: abolla, lucerna Mart.
b) kakor vosek gibek, mehek, voljan: cereus in vitium flecti H.

ceropez (množina: -cez) ženski spol maža iz voska in smole; čevljarska smola

cerreus 3 (cerrus) cerov, iz cerovine: glans Nigidius ap. Plin., Col., manubria Hyg. ap. Plin.

cesantía ženski spol (začasen) odpust iz službe; brezposelnost; čakarina, (začasna) pokojnina, plača

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

chamelote moški spol tkanina iz velblodje dlake