Franja

oréšek, oréšek

muškatov orešek noix ženski spol muscade, mnsoade ženski spol
divji (botanika) staphylier moški spol, pistachier moški spol sauvage
limbov orešek (botanika) pignon moški spol

os|el [ô] moški spol (-la …) živalstvo, zoologija der Esel (atlaški Atlas-Esel, nubijski Nubischer Esel, somalijski Somali-Esel)
divji osel Wildesel
domači osel Hausesel, pogovorno: (sivček) das Grautier
samec: der Eselhengst; figurativno Esel, Erzesel, das Kamel
osel, ki riga zlatnike Goldesel
osel v levji koži der Esel in der Löwenhaut
figurativno pokazati osle komu (jemandem) eine Nase drehen/eine lange Nase machen, einen Vogel zeigen

osel samostalnik
1. (žival) ▸ szamárPo poljih se v prvih jutranjih sončnih žarkih že pasejo krave, ovce, osli in kokoši. ▸ A tehenek, juhok, szamarak és csirkék már a mezőkön legelésznek a reggeli nap első sugaraiban.
Osli so del človekovega življenja že več kot 6000 let, ko so jih prvič udomačili. ▸ A szamarak több mint 6.000 éve, első háziasításuk óta részei az ember életének.
Četrti voz je vlekel osel. ▸ A negyedik szekeret szamár húzta.
Povezane iztočnice: afriški divji osel

2. lahko izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna oseba) ▸ szamár"Končno je dojela, da si osel – nisi se prikazal, nikoli odpisal, je nikoli poklical." ▸ „Végre felfogta, mekkora szamár vagy – nem jelentél meg, nem válaszoltál neki, sohasem hívtad fel.”
Pokliči vendar svojo mater, ti osel. ▸ Hívd már fel anyádat, te szamár.
Na poročni slovesnosti je nevesta potegnila ženina k sebi in mu zapela pesem: "Ljubim te, ti osel." ▸ Az esküvőn a menyasszony magához húzta a vőlegényt és elénekelte neki a „Szeretlek, te szamár” című számot.
Sopomenke: bedak

ôves botanika avoine ženski spol

divji oves folle avoine

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

paloma ženski spol golobica, golob; visok ovratnik pri srajci; pocestnica

paloma silvestre, paloma brava divji golob
paloma buchona golšasti golob
paloma doméstica, paloma mansa domači golob
paloma mensajera golob pismonoša
paloma sin hiel neškodljivo bitje, »golobček«
paloma torcaz golob grivar
de águila no nace paloma orli ne izležejo golobov

pánico paničen, brezglav

pánico m panika, divji preplah, brezglav strah
producir pánico povzročiti paniko

pavot [pavo] masculin, botanique mak

pavot des moissons divji mak

pes² [ə] moški spol (psa, psa, psi) živalstvo, zoologija der Hund (divji Wildhund, domači Haushund, pravi Echter Hund)
gozdni pes Waldhund
grmičarski/gonjaški pes Buschhund
hijenski/lisasti pes Hyänenhund
kunji pes (enok) Marderhund
rdeči pes der Rotwolf
leteči pes Flughund

petelin² [ê] moški spol (petelina …) živalstvo, zoologija der Hahn
divji petelin Auerhahn
mali divji petelin (ruševec) das Birkhuhn
jokohamski petelin das Yokohamahuhn
pelinov petelin das Wermuthhuhn
prerijski petelin das Präriehuhn
šilastorepi petelin das Spitzschwanzhuhn
skalni petelin (skalaš) der Felsenhahn
riba: morski petelin (krulec) Knurrhahn (rdeči Roter Knurrhahn, sivi (sivi krulec, gurnard) Grauer Knurrhahn)
| ➞ → morski kokot

petêlin cock; ZDA rooster; (na puški) cock

divji petêlin capercaillie, capercailzie
domači petêlin cock
petêlin za dvobojevanje gamecock
petêlin na strehi (vetrnica) weather vane, vane, weathercock
napeti petêlina pištole to cock pistol
priklicati komu rdečega petêlina na streho (zažgati mu hišo) to set someone's house on fire

petêlin zoologija coq moški spol ; (na puški) gâchette ženski spol , détente ženski spol

divji petelin (grand) tétras moški spol, coq de bruyère
petelin na strehi girouette ženski spol (en forme de coq), coq (de clocher)
napeti, odpeti petelina na puški armer, désarmer son fusil
rdečega petelina na streho koga priklicati (figurativno) mettre le feu à la maison de quelqu'un

petêlin (-ína) m

1. gallo:
petelin kikirika, poje il gallo canta
hoditi kakor petelin, postavljati se kakor petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi

2. (vetrokaz na strehi) banderuola

3. voj. (na puški) grilletto:
pritisniti na petelina premere il grilletto

4. persona stizzosa, irosa; attaccabrighe; persona superba, orgogliosa, presuntuosa

5. pren. incendio

6. obrt. (pri pipi) rubinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. posaditi, spustiti kam rdečega petelina incendiare la casa
pren. vstajati s petelini alzarsi di buon'ora
bojni petelin gallo da combattimento
zool. divji petelin urogallo (Tetrao urogallus)
klepanje divjega petelina il richiamo dell'urogallo
zool. mali petelin (ruševec) fagiano di monte (Lyrurus tetrix)
zool. morski petelin dattilottero (Dactylopterus volitans)

petêlin gallo m

divji petelin gallo silvestre
petelin na strehi veleta f; (pri puški) disparador m, gatillo m
napeti (odpeti) petelina na puški armar (desarmar)

phaunos, n bot. fávn(os), parazitski izrastek na divji olivi: oleastro quoque deputato quod gignatur, vocant phaunos Plin.

plànīnskī -ā -ō gorski, planinski: planinski potok, vazduh, zrak; -a kućica; -a kuća; planinski bor bot. cemprin, Pinus cembra; -a zova bot. divji bezeg, Sambucus racemosa

pop|el(j) moški spol (-l[j]a …) rastlinstvo, botanika
beli popel(j) (slez) der Eibisch
divji pop (slezenovec) Wilde Käsepappel

poppy [pɔ́pi] samostalnik
botanika mak; makov sok

poppy seed makovo zrnje
corn (ali field) poppy divji mak, purpelica
poppy red rdeča barva maka
britanska angleščina Poppy Day spominski dan na konec I. svetovne vojne

porc [pɔr] masculin prašič (tudi figuré); svinina; strojena prašičja koža

porc sauvage divji prašič
graisse féminin, rôti masculin, viande féminin de porc svinjska mast, pečenka, svinjsko meso
engraisser un porc (iz)pitati prašiča

porcellus -ī, m (demin. k porcus) prašiček, pujsek, cecátnik:

1. domači: Petr., Mart., neque porcellus a matre opprimatur Varr., item viverra porcelli modo inassata Plin., deinde in haedo expertus, postquam is quinque horas protraxit, iterum ac saepius recoctum porcello obiecit Suet., simulationis causa scrofam porcellos habentem occidit Hyg.

2. divji: nam, simul exieris pastum cum tenero grege, aquila est parata rapere porcellos tibi Ph.