do jusque, jusqu'à, à, environ, envers
do danes jusqu'(à) aujourd'hui
do zdaj jusqu'à maintenant, jusqu'à présent
do kdaj? jusqu'à quand?
do kod, do kam? jusqu'où?
od petih do šestih de cinq à six heures
do pet ur hoda à (ali près de) cinq heures de marche
do sitega se najesti se rassasier
koliko je do morja? combien y a-t-il jusqu'à la mer?
če vam je kaj do zdravja si vous tenez à la santé
ni mi do šal je n'ai pas envie de plaisanter
kako daleč je od tu do železniške postaje? quelle distance, combien (de kilomètres) y a-t-il d'ici à la gare?
Zadetki iskanja
- do2 prep.
1. (za izražanje meje v prostoru) a, fino a:
voda sega do pasu l'acqua giunge fino alla cintola
v vodi do nad kolena nell'acqua fin sopra i ginocchi
pren. priti do sklepa giungere alla conclusione
2. (za izražanje meje v času, do katere seže dejanje) fino a, a:
bedeti do jutra vegliare fino al mattino
ura je pet do enajstih mancano cinque minuti alle undici
3. (za izražanje količine) fino a, a:
zapor do treh dni arresto fino a tre giorni (al massimo)
4. od ... do da... a:
vlak vozi od Ljubljane do Trsta il treno viaggia da Lubiana a Trieste
odprto 7—20 aperto dalle sette alle venti
5. (za izražanje načina, posledice dejanja; za izražanje visoke stopnje):
do kože moker completamente bagnato, bagnato fradicio
odkrit do brezobzirnosti oltremodo sincero
6. (za izražanje čustvenega razmerja) di, a, per:
dekletu ni do plesa la ragazza non ha voglia di ballare, alla ragazza non va di ballare
imeti pravico do pokojnine aver diritto alla pensione
imeti veselje do glasbe aver passione per la musica
biti usmiljen do trpečih aver pietà dei sofferenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vse do črke tako non è proprio così
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti (fino all'ultimo)
pren. težav ne premagaš od danes do jutri le difficoltà non si possono superare dall'oggi al domani
sestanek je do nadaljnjega odložen la riunione è rimandata sino a nuovo avviso
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte - dob|er2 [ó] (dôbr|a, -ro)
Ti si (pa) dober! [Du] du bist vielleich gut!
Ta je (pa) dobra! Na, so was! - dóber (dôbra -o)
A) adj.
1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci
2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore
3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga
4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna
6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona
7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini
8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada
9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene
B) dôbri (-a -o) m, f, n
1.
dobri i buoni
2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!
3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo - dôber bueno
dober dan! ¡buenos días!
dober večer! ¡buenas tardes!; ¡buenas noches!
dobri stari časi los buenos tiempos pasados
v dobri veri de buena fe
v dobrem pomenu besede en buen sentido
pri dobrem zdravju en buen estado de salud, con buena salud
dober za vse bueno por todo
ta je (pa) dobra! ¡ésta sí que es buena!
bodite tako dobri in počakajte! ¡haga el favor de esperar!
reči dobro besedo za koga interceder en favor de alg
voščiti dober dan dar los buenos días
konec dober, vse dobro! bueno es lo que bien acaba; a buen fin no hay mal principio - dobíti to get; to receive; to gain; to win; (s prošnjo) to obtain
dobíti zopet (nazaj) to retrieve
dobíti darilo to receive a present
dobíti poklon (udarec, ukaz) to receive a compliment (a blow, an order)
dobíti prvo nagrado to win the first prize
dobíti dovoljenje to get leave (to)
dobíti vročino medicina to catch a fever
dobil je mesto po mojem priporočilu he obtained the situation through my recommendation
si dobil moje pismo včeraj? did you receive my letter yesterday?
dobil je, kar mu gre he's got what he deserves
kaj si dobil za svoj rojstni dan? what did you get for your birthday?
dobíti jih (figurativno) to get it, to catch it
jih boš že dobil (po glavi)! you'll catch it!
ta artikel se povsod dobi this article is to be got everywhere
mila ni mogoče dobíti soap is not to be had (ali is unobtainable, is not available)
kakor dobljeno, tako izgubljeno ill-gotten, ill spent
kemikalije se dobivajo iz... chemicals are obtained from...
jih boš dobil! (figurativno) you will catch it!
dobíti, zadeti glavni dobitek to hit the jackpot - dobíti (-ím) | dobívati (-am)
A) perf., imperf.
1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
dobiti pismo ricevere una lettera
kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare
2. (postati bogatejši)
a) (za kako stvar) avere, ottenere:
dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
dobiti otroka avere un bambino
dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
dobiti sive lase incanutire
dobiti pogum prender coraggio
b) (postati deležen):
dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso
3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?
4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica
5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra
6. prendere, catturare, acchiappare:
ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi
7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa
8. (z glagolskim samostalnikom):
dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
dobiti opomin essere ammonito
dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
dobiti gol prendersi un gol
dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
dobiti obisk ricevere una visita
dobiti vpogled prendere in visione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
dobiti mlade figliare
če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
dobiti (ujeti)
koga na laži cogliere qcn. in fallo
dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
PREGOVORI:
kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe
B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi - dobljèn (-êna -o) adj. ottenuto, avuto
PREGOVORI:
kakor dobljeno, tako izgubljeno con una si prendono e con l'altra si spendono; tanti presi, tanti spesi - dôbro adv.
1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene
2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile
3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato
4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi
5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano
6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare - dočákati (-am) imperf.
1. (finir col) conseguire, ottenere, raggiungere:
končno smo dočakali mir! finalmente è venuta la pace
2. vivere, raggiungere:
dočakati visoko starost raggiungere una tarda età
tako je slab, da bo jutra težko dočakal sta così male che difficilmente vivrà fino al mattino
3. pren. ricevere, accogliere
PREGOVORI:
kdor čaka, dočaka il tempo viene per chi lo sa aspettare; con la pazienza si vince tutto - dodélati (-am) | dodelávati (-am) perf., imperf.
1. finire, ultimare:
pren. lahko greš, pri nas si dodelal puoi andartene, con te non vogliamo più aver a che fare
2. rifinire - dogodíti se suceder, ocurrir, pasar; acontecer; acaecer
naj se dogodi, kar hoče pase lo que pase; ocurra lo que ocurra
kot da se ni bilo nič dogodilo como si no hubiera pasado nada
dogodila se mu je krivica se le ha hecho una injusticia
nič se mu ne bo dogodilo no le pasará nada - dogorevajóč (-a -e) adj.
dogorevajoč ogenj fuoco che si sta spegnendo - dogóvor (-a) m accordo, intesa:
skleniti dogovor concludere, stipulare un accordo
mednarodni dogovori accordi internazionali
pog. to je stvar dogovora come ci si mette d'accordo - dólgčas, dolgočásje aburrimiento m
iz dolgočasja por aburrimiento
dolgčas mi postaja el tiempo se me hace largo
preganjati si dolgčas distraerse
umirati od dolgočasja morirse de aburrimiento - dolgi rokavi stalna zveza
(oblačilo) ▸ hosszúujjúnositi dolge rokave ▸ hosszúujjút hordKo sem na soncu, vedno nosim dolge rokave in klobuk. ▸ A napon mindig husszúujjút és kalapot hordok.
Raje znižajmo temperaturo in si oblecimo dolge rokave. ▸ Inkább csökkentsük a hőmérsékletet, és viseljünk hosszúujjút.
Temperatura je bila ravno primerna, da smo v dolgih rokavih vztrajali pred šotori do desete. ▸ A hőmérséklet éppen megfelelő volt ahhoz, hogy hosszúujjúban tíz óráig kitartottunk a sátrak előtt. - dólgo
za dólgo for long
že dólgo long, long ago, for a long time
kako dólgo? how long?
dólgo poprej long before
že dólgo (nazaj) for a long time since
kako dólgo že? how long since?
še dólgo ne (daleč proč) far from it, not for a long time, not by a long way
dólgo (je že) tega (that was) long ago
dólgo ga že poznam I have known him a long time
ne dólgo tega not so very long ago
dólgo je že, kar... it is a good while since...
kje si bil tako dólgo? where have you been all this time?
že dólgo ga nisem videl I haven't seen him for a long time, it's a long time since I saw him last
dólgo je že, kar je umrl it is a long time since he died, he died long ago
je že dólgo (od) tega? was this long ago?
kako dólgo te ni bilo! how long you were!
dólgo ga ni bilo he was a long time coming
ne bom dólgo (počakajte hipec) I shan't be long
dólgo me ni bilo tu I have not been here long
to že dólgo vem I have known that (for) a long time
je za dólgo odšel? has he gone for long?
ne morem dólgo (časa) teči I cannot run (ali keep on running) for long
predólgo ste čakali you have waited too long
ne bo več dólgo (pri življenju) he hasn't long to go, he isn't long for this world - dolína (-e) f
1. valle, vallata:
dolina leži, se odpira, se oži, se razprostira la valle giace, si apre, si chiude, si stende
dolga, globoka, ozka dolina valle lunga, profonda, stretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. solzna dolina valle di lacrime
alpska dolina valle alpina
kraška dolina dolina
ledeniška, rečna dolina valle glaciale, fluviale
dno doline fondovalle
2. (vbokli del vala) ventre (dell'onda):
doline in grebeni valov i ventri e le creste delle onde - dolžnóst (-i) f
1. dovere, obbligo; impegno, mansione; precetto:
smatrati za dolžnost, šteti si v dolžnost considerare dovere (di)
izpolnjevati, opravljati, zanemarjati dolžnosti adempiere, fare, trascurare i doveri
službena dolžnost dovere d'ufficio
poklicna dolžnost dovere professionale
verske dolžnosti precetti religiosi
pravice in dolžnosti državljanov diritti e doveri dei cittadini
2. (funkcija, služba) funzione, incarico, carica; ufficio:
razrešiti koga dolžnosti destituire qcn. dalla carica
odhajati na novo dolžnost essere trasferito a nuovo incarico
vršilec dolžnosti facente funzione - dolžnóst deber m ; (obveznost) obligación f
državljanska dolžnost deber m del ciudadano, deber m cívico
čut dolžnosti sentimiento m del deber
zanemarjanje dolžnosti negligencia f en el cumplimiento del deber
zavedajoč se, svest si dolžnosti consciente de su deber
zavest dolžnosti consciencia f del deber
moja dolžnost je, da rečem ... es mi deber decir...
z istimi pravicami in dolžnostmi con los mismos derechos y obligaciones
storiti, izpolniti svojo dolžnost, zadostiti svoji dolžnosti cumplir con su deber
ne storiti svoje dolžnosti faltar a su deber
smatrati za svojo dolžnost considerar como su deber, creer (de) su deber
storil je le svojo dolžnost no ha hecho más que cumplir con su deber