Franja

scale¹ [skéil]

1. samostalnik
glasba lestvica, skala
figurativno lestvica (družbena itd.); stopnja; merilo, mera; razmerje; obseg; številčni sestav

at a scale of 1 inch to 1 mile v merilu (razmerju) 1 cola: 1 milja
in (to) scale po merilu
on a large (small) scale v velikem (majhnem) obsegu
on a scale ekonomija ob različnih tečajnih vrednostih
scale of duties carinska tabela
scale of salaries plačilna lestvica
a scale to success lestev k uspehu
large-scale map zemljevid v velikem merilu
reduced(enlarged) scale zmanjšano (povečano) merilo
social scale družbena stopnja
to live on a large scale razkošno živeti
to play (to sing, to run over) one's scale glasba vaditi skale, vaditi prste za instrument ali glas za petje
to sink in the scale zdrkniti navzdol na lestvi, v nivoju

2. prehodni glagol
(s)plezati, povzpeti se (z lestvijo figurativno)
vzpenjati se (na); določiti (merilo); dvigniti (cene)
vojska napasti, jurišati z lestvami (na trdnjavsko obzidje); risati merilo

to scale down znižati (mezde, plače)
to scale up povišati (cene)
neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se

to scale down upasti, pasti
to scale up kvišku plezati, dvigati se

schreiben (schrieb, geschrieben) pisati (an komu, über o, mit z), napisati, spisati; Technik zapisovati, zapisati; sich schreiben pisati se; Menschen: pisati si, dopisovati si (z); Medizin gesund schreiben poslati delat; krank/arbeitsunfähig schreiben dati na bolniško, v bolniški stalež; wir schreiben heute den (1. Juni) danes smo (1. junija); man schreibt das Jahr (1968) smo v letu (1968)

scrūpulum in scrīpulum -ī, n (soobl. scrūpulus, scrīpulus iz scrūpus)

1. skrúpel, skrípel, najmanjša enota kake uteži ali mere
a) funta = 1/24 uncije = 1/288 asa (= 1.137 grama): VITR., argenti scripulum CI. EP., quinque marathri scrupula O.
b) 1/288 orala (iugerum): VARR., COL.
c) 1/24 ure: M. AURELIUS AP. FR.

2. metaf. skrúpel stopnje v astronomiji, minuta: PLIN.

Scylla -ae, f (Σκύλλα) Skíla, Scíla

1. kleč ob vhodu v sicil(ij)sko morsko ožino nasproti Haribde, zelo nevarna za mornarje: S. FR., V., PR., SEN. PH., MEL., PLIN. idr., Scylla latus dextrum, laevum inrequieta Charybdis infestant O.; metaf.: obloquiorum Scyllae SID. Pooseb. nimfa, Forkova (Phorcus) hči, ki jo je Kirka iz ljubosumnosti spremenila v pošast s psi ob spodnjem telesu: CI., V., TIB., LUCR., HYG. idr., utinam ... nos Scylla rapax canibus misisset edendos! O., cinctaque saevis Scylla rapax canibus Siculo latrare profundo (sc. dicitur) O.

2. hči megarskega kralja Niz(os)a, ki je bila za kazen spremenjena v ptiča Kirisa (ciris). Bila je zaljubljena v Minosa, ki je na svojem vojnem pohodu proti Atenam osvojil tudi Megaro in oblegal Nizejo, kamor je bil pobegnil Nizos; očetu je odstrigla rdeče lase, na katerih je temeljila njegova sreča in blaginja njegove države, ter tako zakrivila, da je oče umrl, Minos pa je osvojil Nizejo: PS.-V. (Ciris), HYG. idr., impia nec tragicos tetigisset Scylla cothurnos, ni patrium crinem desecuisset amor O. Pesniki pogosto zamenjujejo obe Skili, npr.: Scyllam Nisi, ... succinctam latrantibus inguina monstris V., quid mirum in patrios Scyllam saevisse capillos candidaque in saevos inguina versa canes? PR., per nos Scylla patri canos furata capillos pube premit rabidos inguinibusque canes O. (prim. O. Artis amatoriae liber 1, 331–332; LUCR. 5, 893).

3. Danaida: HYG.

4. ime ladje: V. (Aeneis 1, 122).

5. otok v Egejskem morju: PLIN. – Od tod adj. Scyllaeus 3 (Σκυλλαῖος) skílski (scílski), Skílin (Scílin)

1. = Forkove hčere: rabies V., undae LUCAN. ob Siciliji, antra, litus SIL., monstra STAT.; metaf.: Scyllaei obtrectatorum canes HIER.; subst. Scyllaeum -ī, n kleč Skíla, Scíla; metaf.: ne in Scyllaeo illo aeris alieni ... adhaeresceret CI.

2. = Nizo(so)ve hčere: Scyllaea rura STAT. = megarska. Subst. Scyllaeum -ī, n Sciláj, predgorje (rt) v Argolidi pri Trojzenu (Troezēn): L., PLIN.

sē-cūrus 3, adv. -ē (iz sē¹ in curā „brez skrbi“)

1. (v pozitivnem pomenu) brezskrben, brez skrbi za kaj, glede česa, nenevaren, neškodljiv, brez strahu za kaj, glede česa, neustrašen, miren, varen glede česa, poln občutka varnosti glede česa: TIB., IUST. idr., securus Temnum proficiscitur CI., securi otiosique Q., mollia securae peragebant otia gentes O., securus sit Bassus T., secure vivere VAL. MAX., me secure ac prope neglegenter exspectant PLIN. IUN., lente ac secure tulit VELL., securius divites erimus SEN. PH.; s praep.: de (glede) lingua Latina CI. EP., de bello Romano L., securior de Artaxerxe IUST., securi pro salute de gloria certabant T., aut pro vobis sollicitior aut pro me securior T., securos vos ab hac parte reddemus PLANCUS IN CI. EP., securus ab hac parte SUET., securior ab Samnitibus L., securi contra litigatores PLIN., contra proelium ineunt L., castrensis iurisdictio secura et obtusior T.; z gen.: eorum insidias AUG.; z objektnim gen.: Q., SEN. PH., SEN. TR., PLIN. IUN., STAT., VELL., AP. idr., periculi CU., periculorum L., futuri CU., O., pelagi atque mei, amorum germanae V., poenae H., famae O., dedecoris, odii, potentiae T.; z odvisnim vprašanjem: quid Tiridaten terreat, unice securus H. prav nič ne marajoč (se ne brigajoč) za to, quali perfundat piscīs securus olivo H. (prim. Epistulae 2, 1, 176); non sum securus (= curo) z ne: ne quis etiam errore labatur vestrûm Quirites, non sum securus L.; z ACI: nihil sibi posse perire securus MIN.; occ. (pre)drzen: si contumax, arrogans, securus sit Q.

2. pesn. (o stvareh in abstr.) brezskrben, nemoten, miren, v miru bivajoč, mirno uživan, boder, vesel: quies LUCR., deos securum agere aevum LUCR., otia V., vita, convivia SEN. PH., dies, mensa, merum TIB., latices V. skrbi rešujoča (utapljajoča) tekočina, summa malorum O. ki pušča človeka brezskrbnega, securos praestant ab eo metu somnos PLIN.; z objektnim gen.: sint tua vota licet secura repulsae O. naj se ne bojijo nobene zavrnitve (odreke).

3. (v negativnem pomenu) brezskrben = neskrben, nebrižen, brezbrižen, nemaren, malomaren, zanikrn: cum his tam securis solutisque Romani securi annonae T., itinerum PLIN.

4. (redko) metaf. (obj.) brez nevarnosti, nenevaren, varen pred kom, čim, zavarovan, zaklonjen, zaščiten: iram sibi esse securam PL., locus, tempus L., domūs PLIN. IUN., lectio Q., leges ... abolitae securiorem luxum fecere T. ali uberiorem securioremque materiam senectuti seposui T. manj nevarno, ut ... emitteres Catonem (sc. tragoediam) non quidem meliorem, sed tamen securiorem T., longius quidem, sed securius intuetur PLIN. IUN.; z objektnim gen.: urbis loca secura eius modi casuum T.

sedmina samostalnik
1. (del celote) ▸ hetedZa eno sedmino dihanja vašega telesa je odgovorna koža. ▸ A teste lélegzésének egyhetedéért a bőr felel.
V enem tednu mladiči zrastejo za 1 %, medtem ko samica izgubi kar sedmino svoje teže. ▸ Egy hét alatt a kölykök 1%-ot növekednek, miközben a nőstény elveszíti súlya egyhetedét.

2. (pogrebna pogostitev) ▸ halotti torPokojnikovi bližnji navzoče na pogrebu povabijo na sedmino. ▸ Az elhunyt hozzátartozói a temetésen résztvevőket meghívják a halotti torra.

sēgnitia -ae, f ali (pesn. in poklas.) sēgnitiēs -ēī, f (sēgnis) počasnost, mudljivost, zamudnost, obotavljivost, mlahavost, medlost, mlačnost, lenokrvnost, lenoba, lenost, lenivost, lenobnost, malomarnost, ravnodušnost, brezbrižnost, nebrižnost, neprizadevnost, neskrbnost, nevestnost, brezskrbnost, nemarnost; obl. segnitia: TER., L., COL., Q., VELL. idr., sine segnitia CI., cunctatione et segnitiā tempus terere T.; obl. segnities: PL., COL., SUET. idr., festinate, viri. Nam quae tam sera moratur segnities? V., in cunctatione ac segnitie perstare L.; metaf.: segnitia maris T. morska tišina, ventorum segnities COL. brezvetrje, tišina, segnities verbi PS.-Q. (Decl.) medlost.

Opomba: Pri CI. (De oratore 1, 185) najdemo v nekaterih izdajah in rokopisih obl. segnitiam, v drugih segnitiem; novejše izdaje se odločajo za obl. segnitatem (gl. sēgnitās).

seit¹ Präposition: od (seit 5 Uhr od petih, seit dem 1. od prvega); seit Adam und Eva od Adama in Eve; že (seit 3 Tagen že tri dni); že od (vermisst seit Kriegsende pogrešan že od konca vojne); seit eh und jeh že od nekdaj; erst seit šele; seit wann? od kdaj?, odklej?

sēm-is² -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

1.
a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

2. polovica, pol dvanajstdelne celote
a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.

sēs-qui (iz *sēs [= semis] + -que, katerega e je oslabljen v i, pravzaprav „e(de)n in pol“, a je enica je v skrčeni besedi izpuščena)

1. adv. enoinpolkrat več, za polovico več: aut altero tanto (dvakrat) aut sesqui maior CI. za polovico večji.

2. v sklopih (npr. sesqui-modius, sesqui-pes, sesqui-hora, sesqui-iugerum) = poldrugi -a -o.

3. v zloženkah z vrstilnimi števniki = za (en) najmanjši ulomek več (tak ulomek, kolikor jih ima enakih z vrstilnim števnikom označena celota), npr. sesqui-tertius 3/3 + 1/3 = 4/3 (1 1/3), sesqui-octavus 8/8 + 1/8 = 9/8 = 1 1/8.

sēsqui-alter -era -erum (gr. ἐπιδεύτερος) poldrugi; gre za razmerje 3:2, če večje število vsebuje celotno manjše število + polovico (= 1); torej 2/2 + 1/2 = 1 1/2: CI., VITR., AP., BOET.

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

sextillion [sekstíljən] samostalnik
sekstilijon (1 s 36 ničlami, ameriško 1 z 21 ničlami)

show up prehodni glagol & neprehodni glagol
gor peljati ali voditi (koga); odkriti, razkriti, razkrinkati; pokazati se, pojaviti se, priti; izkazati se; odražati se (against the sky proti nebu)

to show up a fraud odkriti sleparijo, goljufijo
to show a guest up peljati gosta gor (v 1. nadstropje) v sobo
he didn't show up until ten prikazal se je (prišel, pojavil se je) šele ob desetih
the picture does not show up well in this light slika ni dobro poudarjena v tej svetlobi

Sidō² -ōnis, f Sidóna, glavno mesto Svebov v 1. stoletju po Kr.: T.

sīlātum -ī, n (sīl 1.) silát = divjekúminec = z divjo kumino pripravljeno vino: [silatum antiqui] pro eo, quod nunc iantaculum dicim[us, appellabant,] quia iaiuni vinum sili cond[itum] … obsorbebant P. F.

sileō -ēre -uī (—) (iz kor. *sē[i]- popuščati, puščati v miru; prim. lat. sinō2, got. ana-silan popuščati, nehati, utihniti)

1. molčati, biti tih(o), umolkniti, obmolkniti; abs.: silete et tacete Pl., lingua sile O., optimum quemque silere L., silens ac prope mutum agmen incessisse L., muta silet virgo O., locus ille silentibus aptus O., in avito suburbano obstrepentīs forte ranas silere iussit Suet., sedentibus ac silentibus cunctis Suet.; z de: ceteri de nobis silent Ci., de re publica ut sileremus Ci.; brezos.: de iurgio siletur Ter., silebitur toto iudicio de maximis illius furtis Ci., quoniam de utraque (sc. vitā morteque) siletur S. Od tod adj. pt. pr. silēns -entis molčeč, molčečen, tih, tihoten: silenti agmine L., Cu., coetu silenti Val. Fl.; poseb. evfem. o pokojnikih: umbrae silentes V., animae silentis Pr., populus silens Cl.; tako tudi subst. silentēs -um, m molčeči = umrli, rajn(k)i, pokojni(ki) v podzemlju: rex silentum (= Pluto) O., Cl., sedes silentum O. = podzemlje, pia turba silentum Val. Fl., silentum concilium V., coetus silentum Lucan.; toda: (sc. Pythagoras) coetusque silentum dictaque mirantum magni primordia mundi et rerum causas … docebat (sc. svoje učence, pitagorejce, ki so morali od 2 do 5 let molčati, preden so bili sprejeti v Pitagorov „red“) O. Adv. silenter molče, tiho: Vulg., Eccl.

2. trans. zamolč(ev)ati, molčati o čem, zatajiti (zatajevati), ne omeniti (omenjati) česa, ne (spre)govoriti o čem: tu hoc silebis Ci. ep., ea merita silere non possum Ci., silere nefas Cu., facti culpam O., fortia facta silendo O., nec te, iuvenis memorande, silebo V., neque te silebo, Liber H., nulla me tellus silet Sen. tr.; v pass.: Plin., Plin. iun., Amm. idr., ea res, via, vitium siletur Ci., quod ego … facile patior sileri Ci., per quem tria verba silentur O., mala causa silenda est O., sileantur fraudenturve laude suā L., rei publicae tempora, quae sileri Agricolam non sinerent T.; z odvisnim vprašanjem: qua tulerit mercede, sile O.; z inf.: ut sileat verbum facere Auct. b. Hisp. da ne zine niti besedice. Od tod subst. gerundiv silenda -ōrum, n kar je treba zamolčati, skrivnosti, tajnosti, misteriji, otajstva: si coacta caritate eius silenda enuntiasset L., arcana et silenda Cu.

3. metaf.
a) (o neživih subj.) molčati, biti tih(o), mirovati (večinoma pesn.): silent late loca V. daleč naokoli je vse tiho, intempesta silet nox V., silet campus, aequor V., mare Val. Fl., immotaeque silent frondes, silet umidus aër O., aura silet Col., unde hiemes ventique silent Stat., diem quoque tepidum silentemque a ventis eligat Col., siluere venti Sen. tr., cuncta silent O., neque si chartae sileant, quid bene feceris, mercedem tuleris H.
b) biti tih(o), mirovati, ne biti aktiven, ne biti dejaven, praznovati, biti brez dela (brezdelen), (pre)nehati, (pre)nehovati, (pre)nehavati, ponehati (ponehovati, ponehavati), biti brez veljave, ne imeti veljave, ne veljati; o neživih subj.: silent leges inter arma Ci., leges bello siluere coactae Lucan., silent carmina Lucr., ne sileret sine fabulis hilaritas Petr., si quando ambitus sileat Ci., dum silent virgae Col. še ne brstijo; o živih bitjih: silent diutius Musae Varronis Ci., cum refovet fixaque silet Gradivus in hasta Val. Fl., nec ceterae nationes silebant T., pulsi per longa saecula siluerunt immobiles (sc. hostes) Amm. Od tod adj. pt. pr. silēns - entis molčeč, tih, miren: luna silenti Ca., Col., silenti nocte V., silente nocte Tib., nocte silenti O., Petr., silente caelo Plin., dumisque silentibus errat V., luci silentes Sil., venti silentes Col., quercus silentes Lucan. ki ne dajejo prerokb, ki ne prerokujejo, unda silens Val. Fl., materia silens Plin. les, ki ne poka, aerarium silens et quietum Plin. iun., anni silentes Cl. leta molčanja (pri pitagorejcih; gl. zgoraj pod 1.), ova silentia Col. v katerih se še ne gibljejo piščančki; o rastl. = še ne brsteč: flos, sarmentum, surculi, vineae Col.

siliqua -ae, f (disimilirano iz *sciliqua, *sceliquā; prim. sl. školjka)

1. sočivni lusk, strok: Varr., Col., Plin., unde prius laetum siliqua quassante legumen V., grandior ut fetus siliquis fallacibus (dat.) esset V.; meton. pl. siliquae sočivje: Pers., Iuv., vivit siliquis et pane secundo H.

2. siliqua Graeca Col. ali siliqua Syriaca Plin., tudi samo siliqua Plin. rožiči (sad).

3. bot. = silicia = fenum Graecum grško seno, piskavica: Col.

4. kot mera sílikva
a) majhna utež = 1/6 skrup(u)la (scrupulum oz. scripulum): Veg.
b) kot denar = 1/24 solida (solidus): Cod. I., Isid.

siliquāticum -ī, n (siliqua 4. b) plačevanje ene sílikve (1/24 solida) državni zakladnici kot davščine (carine) od blaga: Cass.