Franja

ocasión ženski spol prilika, priložnost, ugoden čas; povod

con ocasión de o priliki, ob, zaradi
de ocasión antikvaričen, že rabljen
compra de ocasión priložnosten nakup
discurso de ocasión priložnosten govor
libreria de ocasión antikvariat
en esta ocasión ob tej priliki
en aquella ocasión tedaj, ob tistem času
en (ali a) la primera ocasión ob prvi prtliki
en ocasiónes priložnostno, tu pa tam
aprovechar la ocasión izkoristiti priložnost
asir (coger, tomar) la ocasión por la melena, por los cabellos popasti priliko
dar ocasión (a) dati povod (za)
perder la ocasión zamuditi priliko
tomar ocasión (para) (kot) povod vzeti; izkoristiti (za)
si se presenta la ocasión o priliki
tener ocasión de censura imeti povod za grajo
a la ocasión la pintan calva treba je pograbiti priliko
la ocasión hace al ladrón prilika naredi tatu

occāsiō -ōnis, f (iz *ob-cād-tiō iz glag. occidō < *oc-cadō)

1. prilika, priložnost, ugoden čas, ugoden trenutek, ugoden hip (abs., z inf., z ut in cj.): Pl., Ter., H., Plin., Sen. ph., Q., Suet. idr., tempus actionis opportunum Graece εὐκαιρία, Latine occasio appellatur Ci.; s subjektnim gen.: o. temporis C.; z objektnim gen.: o. liberandae Graeciae N., aggrediendi commoda Corn., victoriae, laudis C. ali fugae Cu. za beg; tudi s praep.: ad Asiam occupandam Ci., per occasionem S., L. = occasione datā N. ali oblatā Ci. idr. = ob ugodni (lepi) priložnosti, ex occasione (naspr. ex destinato hote) Suet. ob priložnosti, ob priliki, ad occasionem aurae evehi Suet. ob ugodnem vetru; occasionem amittere C., L. = omittere Ci. = praetermittere C. = occasioni deesse N., L. zamuditi, ne oprijeti se, ne izkoristiti, occasione uti Cu., C. oprijeti se priložnosti, izkoristiti priložnost.

2. occ.
a) priložnost za izvedbo udara, priložnost za udar (naskok, napad), sam naskok, napad: occasionis esse rem, non proelii C. da gre za udar, ne za spopad, occasionibus imminere Front., occasiones quaerere Sen. ph., piratis omnes occasiones indicare Sen. rh.
b) priložnost kaj imeti, imovina, premoženje, zaloga, množica: oleae rara o. est Col., nec esset cortinis attolendis lapidum o. Plin.
c) spodoben način, kako si pomagati iz česa, dobra pretveza, dostojen izgovor (gr. ἀφορμή): hac illi opus est occasione, ne eum talium precum pudeat Q., cum occasiones et ex causis et ex dictis adversariorum … oriuntur Q. — Pooseb.: Ph., Aus.

oc-centō -āre -āvī (ob in cantāre) „peti proti komu“, od tod

1. (za)peti komu, in sicer
a) v dobrem pomenu (za)peti komu podoknico: senem Pl.; abs.: quid si adeam ad fores atque occentem Pl.
b) v slabem pomenu (za)peti komu zabavljico (zabavljivko, zabavljivo pesem na cesti, pred vrati itd.): si quis occentavisset Tab. XII ap. Ci. et Aug.; z acc. kraja: ostium Pl., Pers. pred vrati.

2. pred hišo (za)peti pesem: hymenaeum Pl., funebria (o zloveščem ptiču) Amm.

3. začarati, očarati: mulier Ap., (po drugih occantata; prim. occantō).

oc-ceptō -āre -āvī (frequ. k occipere) začenjati: insanire Pl.; abs.: si attigerit sive occeptassit (= occeptaverit) Pl.

ōcchio m (pl. -chi)

1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči

5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!

8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru

10. bot. popek, očesce

11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko

oc-cinō -ere, occecinī in occinnī (ob in canere)

1. vmes, k čemu (za)kričati, (za)trobiti: occinente liticine Amm., bucinis occinentibus Amm.

2. svareč (za)kričati proti komu, (za)krokati na koga (o pticah vedeževalkah), oglasiti (oglašati) se: ante consulem corvus occinuit L., quid enim est, si occecinerit avis? L., tres corvi in eum adversum occinentes Val. Max., haec animalia (= aves) inter se … vario modo occinunt et occipiunt carmine Ap.

occīsiō -ōnis, f (occīdere) uboj, umor, usmrtitev: illius Corn., parentis Ci., si caedes et occisio facta non erit Ci., fortissimorum occisiones Ap., Titanum gentem occisione delere Lact.

oc-clūdō -ere -clūsī -clūsum (ob in claudere)

1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): tabernas Varr., ostium, aedes Pl., occlusis tabernis quaestus minui solet Ci., post tergum ostium Vulg., aures ceris Amm. zamašiti si (da ne bi slišal); metaf. aures Ap. zapreti (zapirati), (za)mašiti ušesa.

2. koga ali kaj kam zapreti (zapirati), pod ključ da(ja)ti, zakleniti (zaklepati): aliquem apud se, domi Pl., furax servus, cui nihil sit obsignatum nec occlusum Ci.

3. metaf. ovreti (ovirati), zapreti (zapirati), preprečiti (preprečevati): dum eius lubido occlusa est contumeliis Ter. ji je pot zaprta, occlusti (sinkop. pf. = occlusisti) linguam Pl. ukrotil si (obrzdal si) jezik. — Od tod adj. pt. pf. occlūsus 3 zaprt, metaf. = zaprtega srca, vase zaprt, tih, redkobeseden: occlusiorem habeant stultiloquentiam Pl., ostium occlusissimum Pl., obtunsus, hebetior et obclusior Isid.

oc-currō -ere -currī (redko occucurrī: Ph., pri Pl. in Sen. ph. dvomno) -cursum

1. nasproti (pri)teči, (pri)hiteti, sreč(ev)ati, naleteti (naletavati) na koga, zade(va)ti na koga: obviam alicui Pl., L., Iust. idr., ad Aeginam Caesari occurrit C., equites hostibus occurrebant C.; abs.: Pl., Iuv., Suet., rex Anius occurrit V. hiti na(s)proti, si occurri, rides H., eo occurrere (hiteti) et auxilium ferre C., occurritur (sc. mihi) Ci. ep.; s stvarnim subj. = priti (prihajati), stopiti (stopati) na pot, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, nahajati se, biti (stati, ležati) pred čim: nulla arbor occurrit Cu., eadem figura in litore occurrisse narratur Plin. iun., in asperis locis silex … occurrebat L., quadrigae inter se occurrentes Cu. srečavajoče se, apud Elegeam occurrit ei (sc. Euphrati) Taurus mons Plin., quem locum occurrens Terinaeus sinus paeninsulam efficit Plin., abruptā quā plurimus arce Cithaeron occurrit caelo Stat.; occ.
a) iz vljudnosti in spoštljivosti komu iti (priti, prihajati) na(s)proti: Alexandro, filiis Cu., turba occurrentium prosequentiumque Suet.
b) sovražno komu na(s)proti iti, iti nad koga, pomikati se proti komu, udariti na koga, napasti (napadati) koga: obvius adversoque occurrit V., o. Dareo Cu., armatis C., duabus legionibus C., eques ab tergo occurrendo L., statim castris exeundum et occurrendum esse C.; brezos.: ad undecimum lapidem occursum est L.

2. priti k čemu, kam, prispeti, dospeti, udeležiti (udeleževati) se česa, prisostvovati, biti navzoč pri čem, biti pri (v) čem: Val. Max., o. ad tempus Ci., paulo serius ad praedictam cenae horam Suet., ut concilio occurrerent legati, iter accelerarunt L., o. negotiis Ci., comitiis, neutri proelio L., ne graviori bello occurreret C. da ne bi zabredel v še hujšo vojno, da se ne bi zapletel v še hujšo vojno, o. ad id concilium L.; abs.: occurrite! Pl.

3. metaf.
a) na(s)proti stopiti (stopati), nasprotovati, del(ov)ati proti, upreti (upirati) se komu, čemu, izpodbi(ja)ti koga, kaj: eius consiliis occurri atque obstiti Ci., res vera occurrit falsae rationi Lucr., imprudenti fortuna occurrit Pr.; occ. α) preprečiti (preprečevati), (u)braniti kaj, pomagati komu, čemu, odvrniti (odvračati), (u)braniti komu (kaj, da ne), ustaviti (ustavljati) kaj, na pomoč priti (prihajati): utrique rei occurram V., sentio occurrendum esse satietati vestrae Ci., o. dolori Sen. ph., venienti morbo Pers., inflationibus Plin., vitio Plin. iun., incendio Cu., supplicibus Ci., alicui suppetias Auct. b. Afr.; brezos.: fatigatis occursum est Iust., ne potentia inimicorum oppressisse videretur, occursum est Val. Max. β) o govorniku odgovoriti (odgovarjati), prigovoriti (prigovarjati), ugovarjati, odvrniti: Q., Suet. idr., dictis alicui V., alicuius orationi T.; brezos.: occurreretur, sicut occursum est Ci., occurritur nobis a doctis Ci.; o stvari na(s)proti stopiti (stopati), ovreti (ovirati), biti v nasprotju s čim, predstavljati možno nasprotje ali možen ugovor: quid occurrat, non videtis Ci.
b) stopiti (stopati) pred (telesne ali duševne) oči, ponuditi (ponujati) se, komu na misel (na pamet, v glavo) pri(haja)ti: oculis L., O., Cu., Col., o. animo Ci., cogitationi Plin. = in mentem Ci. = memoriae Iust. = memoria Cu., pa tudi samo occurrere Ci. na misel priti (prihajati), occursuram ei extemplo domesticorum funerum memoriam L., alicui desiderium quietis occurrit Cu. koga obide (obhaja), tu occurrebas Ci.; z neodvisnim govorom: occurrit illud: „ne Clodius quidem cogitavit?“ Ci.; z ACI: Ci., Cu., utrisque ad animum occurrit, quod … T.; s predik. adj. ali subst. = kazati se, zdeti se, dozdevati se, zazdeti se: sic dulcis amicis occurram H., mihi tu occurrebas dignus eo munere Ci., ne cui de liberis cogitanti dirum omen occurram Sen. rh.; prim.: mihi multo difficilior occurrit (zdi se mi) cogitatio Ci.
c) occurrit z inf. = primerno je: occurrit dicere aliqua de magicis (sc. herbis) Plin.
d) v delež priti: sin doctus illis occurret labor Ph. tj. če naleti na tiste sodnike.

oceán (-a) m

1. oceano:
Atlantski, Indijski, Tihi ocean Oceano Atlantico, Indiano, Pacifico
iti si služit kruh onstran oceana emigrare oltre Oceano, in America

2. pren. (velika količina) oceano, immensità, mare

3. meteor.
zračni ocean atmosfera

octachordos -on (gr. ὀκτάχορδος) osemstrunski (osmerostrunski), osemglasen (osmeroglasen): in cuius longitudine canales, si tetrachordos est, fiunt quattuor, si hexachordos, sex, si octochordos, octo Vitr.

octroyer [ɔktrwaje] verbe transitif podeliti, priznati (posebne pravice); (familier)

s'octroyer vzeti si, privoščiti si (brez dovoljenja)
je me suis octroyé 3 jours de vacances supplémentaires vzel sem si tri dni dodatnih počitnic

očal|a srednji spol množina die Brille; die Sehhilfe; -brille (bifokalna/dvogoriščna Bifokalbrille, Zweistärkenbrille, bralna Nahbrille, Lesebrille, za daljavo Fernbrille, potapljaška Tauchbrille, roževinasta Hornbrille, sončna Sonnenbrille, zaščitna die Schutzbrille, za svetlobo Gletscherbrille, Schneebrille, motoristična Motorradbrille, za varilca Schweißbrille)
očala s slušnim aparatom die Hörbrille
… za očala Brillen
(etui das Brillenfutteral, steklo das Brillenglas, okvir das Brillengestell)
pomerjanje očal die Brillenanprobe
človek, ki nosi očala der Brillenträger/ die Brillenträgerin
z očali bebrillt
nadeti si očala eine Brille aufsetzen
figurativno gledati svet skozi rožnata očala (die Welt) durch die rosige Brille sehen

očála lunettes ženski spol množine ; familiarno besicles ženski spol množine

sončna očala lunettes de soleil
potapljaška očala lunettes de plongée
zaščitna očala lunettes de protection
natakniti si očala mettre (ali familiarno chausser) des lunettes
steklo za očala verre moški spol à lunettes
videti vse skozi črna očala voir tout noir
videti vse skozi rožnata očala voir tout (ali la vie) en rose

očála anteojos m pl ; lentes m pl ; gafas f pl

očala za avtomobiliste gafas de automovilista
sončna očala gafas de (ali para) sol
temna očala gafas ahumadas
potapljaška očala gafas de inmersión
zaščitna očala gafas protectoras
etui za očala estuche m para gafas
steklo za očala cristal m de gafas
nositi očala llevar gafas
natakniti si (sneti si) očala ponerse (quitarse) las gafas
videti vse skozi črna očala (rožnata očala) (fig) verlo todo negro (de color (de) rosa)

očí eyes pl; (vid) eyesight

med štirimi očmi in private, face to face
pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
barva očí colour of the eyes
velike in okrogle očí saucer eyes
plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
prav pred njenimi očmi before her very eyes
slabe očí weak eyes
z odprtimi očmi with open eyes
ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
to bíje v očí it offends the eye
to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
gledati smrti v očí to look death in the face
gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
očí si izjokati to cry one's eyes out
očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
mencati, meti si očí to rub one's eyes
napenjati očí to strain one's eyes
izgini mi izpred očí! get out of my sight!
nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
premeriti koga z očmi to eye from head to foot
to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
pasti očí na čem to feast one's eyes on something
pokvariti si očí to spoil one's eyes
povesiti očí to look down
v očí mi je padlo it struck me
ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
očí si treti to rub one's eyes
upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
očí se mi solzé my eyes are running
kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
vreči očí na to have an eye for
z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
zapreti očí to close one's eyes
preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind

očí ojos m pl

iz oči v oči cara a cara, frente a frente
med štirimi očmi a solas, sin testigos, privadamente, a cuatro ojos
pred očmi vseh a la vista de todos; fig públicamente
orlovske (sokolje) oči (fig) ojos de águila
poševne, ozke oči ojos oblicuos, rasgados
velike, izbuljene oči ojos saltones
na lastne oči con mis (tus, sus itd.) propios ojos; con esos ojos
zaradi njegovih lepih oči (= zastonj) por sus ojos bellidos
brati komu v očeh (želje) leer en los ojos (los deseos) de alg
gledati (nevarnosti, smrti) v oči afrontar (ali arrostrar) (el peligro, la muerte)
gledati stvari z drugimi očmi mirar las cosas con otros ojos
izbuljiti oči fam poner ojos como platos
izgubiti iz oči perder de vista
ne izgubiti iz oči no perder de vista, tener muy presente a/c
imeti odprte oči abrir el ojo, estar alerta
izpraskati komu oči sacar los ojos a alg
odpreti komu oči (fig) abrir los ojos a alg; desengañar
nasuti komu peska v oči (fig) deslumbrar a alg con promesas
oči se mi odpirajo sedaj (fig) ahora veo claro
imeti dobre oči (fig) tener (buena) vista
ki pade v oči (o obleki) vistoso, llamativo; fig evidente, manifiesto
pasti v oči (fig) llamar la atención; resaltar; dar en los ojos
pojdi mi izpred oči! ¡quítate de mi vista!
pokvariti si oči dañarse la vista
povesiti oči bajar los ojos
požírati z očmi (fig) fam irse a alg los ojos tras a/c
preleteti z očmi pasar los ojos
prenapenjati oči quebrarse los ojos
zapreti komu oči cerrar los ojos a alg
skočiti v oči (fig) saltar a la vista
vreči oči na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti oči ob čem fam hacer la vista gorda
zavijati oči (fig) poner los ojos en blanco; revolver los ojos; volver (ali torcer) los ojos
zapičiti oči v clavar los ojos en
svojim očem ne verjeti no dar fe a sus ojos
nisem verjel svojim očem no daba crédito a mis ojos
ne zatisniti oči (celo noč) no pegar el ojo (ali los ojos) (en toda la noche)
upreti oči v koga mirar a alg ojo a ojo; volver los ojos en alg
vrana vrani ne izkljuje oči de herrero a herrero no pasan chispas

očístiti to clean, (figurativno) to cleanse; to purify, (redko) to depurate; (odvajati) to purge (tudi figurativno); (pospraviti) to clear away; (pobrati, odnesti) to sweep away; (kemično) to refine, to rectify; (drobovje ribe) to gut; (oprati) to wash, to rinse

očistite (si) čevlje! wipe your feet!

očítati

očítati komu kaj to reproach someone with something
očítati komu njegovo neodkritosrčnost to reproach someone with duplicity
nimam si kaj očítati glede tega I have nothing to reproach myself with on that score
daleč sem od tega, da bi ti zavoljo tega kaj očital I am far from reproaching you for it
medsebojno si očítati to recriminate
očital mi je nemarnost he taxed me with negligence

očítati reprocher quelque chose à quelqu'un, adresser (ali faire) des reproches à quelqu'un

nimam si kaj očitati je n'ai rien à me reprocher
nimata si kaj očitati drug drugemu (oba nista nič vredna) ils n'ont rien à se reprocher, ils se valent