Franja

exter in exterus -tera -terum (pravzaprav komp. k ex; prim. inter: in)

I. poz. (v nom. sg. masc. zelo redek) zunanji = tuj, inozemski: exterae civitates, exterae nationes et gentes Ci., nationes C., Lact., gentes Cels., Suet., vis, res extera Lucr., extera quaerere regna V. v tujini, heres exter Dig.; subst. exterus -i, m = inozemec, tujec: emancipatus aut exterus Icti., apud exteros Plin.; subst. neutr. pl.: extera Europae Plin. zunanji deli = skrajne meje, extera corporum Plin.

— II. komp. exterior -ius, gen. -iōris, bolj zunanji, bolj zunaj, zunanji (vselej ob dvojnosti subjektov): orbis Ci., collis, vallum, munitiones C., pares munitiones contra exteriorem hostem perfecit C. proti zunanjemu sovražniku (= proti sovražniku, ki oklepa oblegance), ne tamen illi tu comes exterior … .. ire recuses H. iti mu kot spremljevalec ob levici, spremljeti ga ob levici, exterius sitae urbes O., intrinsecus et exterius Col.

— III. superl. extimus (extumus) 3 (prim. intimus: in) najzunanjejši, najskrajnejši: Varr., Fr. idr. pozni pisci, quorum (orbium) unus est caelestis, extumus Ci., extima membrorum circum caesura Lucr., extimus mons, extimae gentes, promunturium oceani extumum Plin.; subst. neutr. pl. = najskrajnejši deli, skrajna meja: Apuliae extuma Plin., extima Galliarum, limitum Amm. Večinoma v obl. extrēmus 3 (iz extrā; prim. suprēmus: suprā)

1. (krajevno) najskrajnejši, najbolj oddaljen, zadnji: extrema pars nominis, quaestionis Ci., in extremis atque ultimis gentibus Ci., extremum oppidum Allobrogum C., cum iam extremi essent in prospectu C. zadnje vrste, primos et extremos tribunos locare S. na čelo in na konec postaviti, extremi addenset acies V. zadnje bojne vrste pritiskajo na prve, primi et extremi H. prednje in zadnje vrste, virtute, ingenio extremi primorum H., extremis usque priores H. zadnji med prvimi, pa vendar pred zadnjimi, occupet extremum scabies H. = zadnjega vzemi vrag, si quem tellus extrema submovet oceano V.; subst. extrēmum -ī, n zadnje, najskrajnejši del, najskrajnejši kraj, konec: quod (caelum) extremum atque ultumum mundi est Ci., beluarum hoc quidem extremum Ci., quod finitum est, habet extremum Ci., ad extremum Ci. ob koncu (pisanja), telum hastili … tereti praeterquam ad extremum L., citerioris provinciae extremum C., extremum montis S., in extremum O. do konca, in extremum mundi Sen. ph., gulae extremum Plin.; v pl.: extrema pelagi V., ali agri, finium, agminis L., Africae Plin., Galliae Fl.; predik. (partitivno) česa zadnji del, najskrajnejši del, konec česa: extremus pons, extremi Remorum fines, extremae fossae C. konec mosta, ozemlja, jarkov, in extremis lingulis promunturiisque C., extrema impedimenta C. zadnji del prtljage, in hac insula extrema Ci., extrema India Ci. ali Africa S. najdaljnejša Indija, Afrika, extremos ad Indos H. do najdaljnejših Indov, extremus Tanais H., extremi hominum Morini V. ki stanujejo na skrajnjem zahodu, extremi orbes clipei V. rob, cuspis extrema O. ost sulice, extremis ut dicitur attigisse Ci. s konci prstov, extremus vinitor V. ki je prišel na konec vinograda = ki je s svojim delom pri koncu, extremus imber V. konec dežja, ignis V. pojemajoči ogenj, extremis in vicis H. v zakotnih vaseh, in extrema oratione Ci. proti koncu govora, in extremo libro tertio ali in codicis extrema cera Ci. ali in extrema fere parte epistulae Ci. ep. ob koncu tretje knjige, ob robu voščene (pisalne) deščice, ob koncu pisma.

2. (časovno) zadnji, (po)slednji, skrajni: dies Varr., extremis diebus consulatus mei, mensis extremis anni Februarius, extrema vox servi morientis, extremus conspectus liberorum Ci., extremo tempore diei Hirt. = zvečer, haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja doba, v kateri so se odlikovali atenski poveljniki, extremus dominorum T.; pren.: extremum spiritum edere Ci. zadnjikrat vzdihniti, extremo spiritu exsanguis Ci. ob zadnjem dihu, multarum deliciarum comes est extrema saltatio Ci. je nazadnje ples; kot subst. neutr. v sg. in pl. konec: extremum habet oratio mea Ci., extremum aetatis, diei S., noctis Sil., extremo anni L. konec leta, ad extremum H. nazadnje; principiis cognitis facilius extrema intellegetis Ci., Dido ferro extrema secuta V. smrt, extrema imperii T. konec, razpad; occ. predik. (partitivno) končen, iztekajoč se, konec česa: extrema et prima luna Varr., extremā pueritiā miles fuit Ci., bellum Pompeius extrema hieme apparavit Ci. konec zime, manus extrema non accessit operibus eius Ci. „zadnja roka“ = dovršenost, ad extremam orationem C. na koncu govora, extrema aetate S. v visoki starosti, ad extremam aetatem N. do konca življenja, extremo bello Peloponnesio N. proti koncu … vojne, extremo tempore N. slednjič, končno, extremis temporibus magnum in odium pervenit civium suorum N. v zadnjem času svojega političnega delovanja, extrema hiems V. konec zime, extremo anno V., L. konec leta, extrema in morte V. = v jamo viseč.

3. pren. (po stopnji) zadnji, najskrajnejši = kar se le v najhujši sili stori ali uporabi: res ad extremum perducta casum, hic extremus perorandi locus, salus nostra spe extremā pendet Ci., in extrema spe salutis C., extremum illud senatūs consultum: videant consules … C., hoc extremae dementiae est S.; subst. neutr.: defendenda usque ad extremum Ci. do zadnjega, cum extrema conceditis Ci., ad extremum tenax O. do skrajnosti, extrema periculorum L. skrajne nevarnosti; occ.
a) najskrajnejši = najhujši, največji, najnevarnejši: extremum discrimen Ci., Cu., plaga illa extrema, extrema defensio, extremo summoque supplicio Ci., extremum bonorum, malorum Ci. največja dobrina, največje zlo, in extremis suis rebus C. v najhujši sili, extrema fortuna C. najhujša sila, extremam famem sustentare C., extremum auxilium C. skrajni, zadnji pripomoček, extrema fata V.; subst. neutr.: hoc reservato ad extremum consilio C. za najhujši primer, omnes suas fortunas in extremo sitas S. v največji nevarnosti, per omnia extrema V. najhujše, najnevarnejše, extrema pati V. smrt, famem ferrumque et extrema pati T., ad extrema perventum est Cu. ali ventum ad extrema, nisi … T. do skrajnega, vitam ipsam ad extremum adductam T. v skrajno (največjo) nevarnost, plura de extremis loqui pars ignaviae est T., extrema metuere Suet.; z gen.: quae captarum urbium extrema sunt, patiebantur L: konec, quotiens in extrema periculorum ventum L. v največje nevarnosti, compellere ad extrema deditionis Fl.
b) najslabši, najhudobnejši: haud Ligurum extremus L., extremi ingenii est, qui … L. čisto topoglav je, povsem nesposoben je, extrema mancipia Sen. ph., extrema alimenta vitae T., sortis extremae iuvenis Iust.

4. adv. obl.
a) acc. neutr. sg. extrēmum, pesn. tudi acc. neutr. pl. extrēma = zadnjič, slednjič: extremum adfari V., adloquor extremum maestos abiturus amicos O., luctibus extremum … tabuit O., illum exspirantem atque extrema gementem linquunt V.
b) redkeje abl. sg. neutr. extrēmō naposled, nazadnje: Suet., Dig., extremo Hannibalem imperatorem fecerunt N., prius … dein … extremo Ci.

Opomba: Iz superl. extrēmus so pozni pisci napravili nov komp. extrēmius: Ap., Tert., in superl. extrēmissimi: Tert.

extérieur, e [ɛksterjœr] adjectif zunanji; inozemski, figuré tuj; masculin zunanjost; zunanja stran; zunanji svet, inozemstvo; film posnetki zunaj studia

à l'extérieur zunaj
vu de l'extérieur viden, gledan od zunaj
affaires féminin pluriel extérieures (politique) zunanje zadeve
angle masculin extérieur zunanji kot
commerce masculin extérieur, politique féminin extérieure zunanja trgovina, politika
nouvelles féminin pluriel de l'extérieur vesti iz inozemstva
avoir un extérieur négligé biti zanemarjene zunanjosti
juger quelqu'un sur l'extérieur soditi koga po zunanjosti
s'ouvrir à, vers l'extérieur odpirati se na ven

externō¹ -āre (—) -ātus (externus) odtujiti: externatus animi Ap. iz uma (gl. exterminō 3. c).

exterreō -ēre -terruī -territum

1. splašiti, preplašiti: anus exterrita somno (iz spanja) Enn., timuit exterrita pinnis ales V., exterrita silvis diffugiunt armenta V., equi sine rectore exterriti S. fr., ali exterriti sine rectoribus equi T. splašeni, plašni, per somnum exterreri Suet. v spanju splašen kvišku planiti; pesn.: Triton caerula conchā exterrens freta V. plašeč, anguis exterritus aestu V.

2. hudo prestrašiti, zastrašiti, ustrašiti, zdrzniti, osupniti
a) o bitjih: improvisa species exterret utrumque H., exterrere periculo suo aliquem, ut … L., exterrere Cheruscos T.; v pass.: praeter modum plerique exterrentur Ci., vehementius exterreri C., ne … repentino hostium incursu exterrerentur C., propriā voce exterrita est O.; poseb. pogosto pt. pf.: quo aspectu exterrita clamorem sustulit Ci., repentino periculo exterriti C., novitate exterritus ipsā Lucr., magnis exterrita monstris V., exterritus subitae rei miraculo L., ceteris ad dicendum testimonium exterritis T.
b) o stvareh: hic ubi detonuit strepituque exterruit orbem O., exterrita tellus, exterritus amnis V.

extirper [ɛkstirpe] verbe transitif izruvati (une plante rastlino), izpuliti, iztrebiti, izkoreniniti, uničiti; médecine odstraniti (une tumeur bulo); odpraviti (un préjugé predsodek); popraviti (zmoto, zablodo)

extirper un renseignement à quelqu'un iztrgati, s težavo izvleči iz koga informacijo

extollō -ere (le v obl. iz prezentovega debla, druge nadomešča efferō)

I. vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdig[ov]ati): Lucr., Auct. b. Afr., extollere pedem Pl., pedes Nov. fr., onera in iumenta Varr., caput (v znamenje upanja na rešitev) Ci., cruentum alte extollens pugionem Ci., extollere primas gurgite palmas Pr. okonce rok pomoliti iz … , cachinnum Ap. smeh zagnati; pren.: extollere iacentem Ci., quem civem perculsum res publica suis manibus extolleret Ci., extollere novos S., aliquem supra ceteros T. povišati (v dostojanstvu); occ. kvišku (z)graditi: Paul. (Dig.); pren.: fundamentum substernunt liberorum, extollunt Pl. = vzgajajo otroke.

— II. pren.

1. povzdigniti (povzdigovati), vzdigniti komu samozavest: extollere animos Ci. prevzeti se, adulescentium animos praematuris honoribus ad superbiam Ci. pooholiti, se Ci. osvestiti se, se magis S. gnati se za višjim, se supra modum Q. preveč duška dajati svoji samozavesti, aliquem secunda oratione S., irā promptum alicuius animum T. še bolj razdražiti, alicui animos Iust. opogumiti koga, nimiā nautas hilaritate Ph. v preveliko veselje spraviti; occ.
a) (o)krasiti, (o)lepšati: Baiarum suarum piscinas T., hortos … insigni magnificentiā T.
b) okrepiti: vocem per gradus et ceteros motus Sen. ph.

2. (z besedami) povzdig(ov)ati, poviševati, poveličevati, častiti, hvaliti, slaviti: dum Planci in me meritum verbis extollo Ci., aliquem in caelum laudibus extollere ali samo aliquem ad caelum extollere Ci. ali aliquid in caelum extollere Amm. v zvezde kovati, vos meam fortunam deprimitis, vestram extollitis? Ci., alios praeter modum extollere, alios nimium deprimere L., extollere aliquid laudando Ci., S. ali laudibus, verbis S., extollere malos S., gentis Aemiliae bene facta S. fr., aliquid oratione S., ali aliquid verbis in maius L. ali samo aliquid in maius Plin. iun., Iust. poveč(ev)ati, extollere vires gentium V., humilia Q., vetera extollimus recentium incuriosi T.

3. odlikovati, počastiti: strenuum quemque praemiis Aur.

4. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): hoc malum in diem Pl., res serias omnīs extollo ex hoc die in alium diem Pl., extollere nuptias Caecil. fr.

Opomba: Plpf. act. cj.: exsustulissent Sen. rh.

extorqueō -ēre -torsī -tortum „izsukati“, od tod

1. (kak ud) izviniti, izpahniti: alicui pollicem Petr., articulum, talum Sen. ph., per longam nervorum contractionem extorti Sen. ph. pohabljeni, prava extortaque puella Iuv. pohabljena, omnibus membris extortus et fractus Plin. iun. kruljav in hrom; subst. pt. pf. extorta -ōrum, n izvinki: P. Veg.; poseb. ude komu na natezalnici izvi(ja)ti = koga natezati, na natezalnici mučiti: immo hercle extorque, nisi ita factumst Ter., in servilem modum lacerati atque extorti L.

2. (iz rok) izviti, iztrgati: arma e manibus iratorum civium Ci., sicam de manibus Ci. izbiti, ferrum, ferrum ignīsque pestiferos, tela, vasa de manibus alicuius Ci., mucronem dextrae V., pedem mensulae Petr., incubantem Italiae Hannibalem Fl.

3. pren. izviti, iztrgati, izpuliti kaj iz koga, izsiliti komu kaj, s silo vzeti (jemati) komu kaj: obsides summa cum contumelia C., imperium atque libertatem, pecunias S., me occidistis, cui sic extorta voluptas H., extorquere alicui regnum L., vitam Lucr., Cu., pecuniam alicui ali ab aliquo Ci., a Caesare … talenta Attica quinquaginta Ci. ep., hoc extorquendum est invito Ci., Macedoniam fratri tuo extorsimus Ci., donum de manibus regiis extorsit Ci., extorquere sententias de manibus iudicum vi quadam orationis Ci., istam vocem clementiae extorquebit res ipsa Ci., extorquere cognitiones verborum ex animis Ci., errorem, veritatem Ci., stipendium L., suffragium populi per vim L., poëmata H., patientiam saepe tranquilissimis pectoribus Sen. ph., consulatum senatui T., convicio alicui libellos Plin. iun., pecuniam per vim heredibus Suet., possessoribus proximas domos Suet. razlastiti; s finalnim stavkom: Eutr., extorsisti, ut faterer Ci. izvil si iz mene, da … , ocius illud extorquebis, ut haec oculo contenta sit uno Iuv.

Opomba: Pf. act.: extorsuit It.; nenavaden supin extorsum navaja Prisc.

extorquer [ɛkstɔrke] verbe transitif izsiliti, izsiljevati (quelque chose de quelqu'un kaj iz koga); izvleči, iztrgati (skrivnost)

extorquer une signature, une promesse, de l'argent à quelqu'un izsiliti iz koga podpis, obljubo, denar

extorris -e (iz ex in terra s preglasom, kakor npr. exsul iz ex in solum)

1. „iz dežele izgnan“, pregnan, brez domovine, brez doma, ubežen, kot subst. masc. = pregnanec, ubežnik, brezdomec: qui nos extorres expulit patriā L., ne exulem, extorrem populum Romanum ab solo patrio … in hostium urbem agerent L., extorres egit oppido Suet., exsul extorrisque esto Gell. Od kod? z abl.: extorris patriā, domo S., finibus V., agro Romano, regno L., agmen extorre sedibus suis L., extorris aris et focis Fl.; z gen.: extorris regni Stat., regionum suarum extorres Amm.; z adv.: hinc CXXXII patres familias extorres profugerunt C., extorre hinc omne Punicum nomen L.

2. pren. rešen česa, brez česa; z gen.: extorris cathedrae et plebis Cypr.

extra¹ [ɛkstra] (predpona)

1. izredno, zelo

extra-frais izredno svež

2. zunaj

commission féminin extra parlementaire komisija, sestavljena iz oseb, ki niso člani parlamenta

extraire* [ɛkstrɛr] verbe transitif izvleči, izruvati, potegniti ven, izdreti; minéralogie, mines pridobivati; iztisniti (sok); chimie izlužiti, izločiti; ekscerpirati, izpisati, napraviti izpisek ali izvleček; izvleči, izsiliti (skrivnost)

extraire une balle izvleči kroglo
extraire la houille d'une mine pridobivati premog iz rudnika
extraire des citations d'un livre ekcerpirati citate iz knjige
extraire la racine carrée, cubique potegniti kvadratni, kubični koren
s'extraire de sa voiture (familier) s težavo zlesti iz avtomobila

extrait [ɛkstrɛ] masculin izvleček; izpisek; ekstrakt

extrait de baptême (baptistaire), de naissance krstni, rojstni izpisek
extrait du casier judiciaire izvleček iz kazenskega registra
extraits d'un discours izvlečki iz govora
extrait de malt sladni ekstrakt
extrait de mariage, de mort (mortuaire) poročni, mrliški list
extrait de viande mesni ekstrakt

extrăōrdinārius 3 (extra in ōrdō)

1. izreden, nenavaden, neobičajen, poseben: fructuum species Varr., pecunia Ci. ki ne prihaja iz navadnih dohodkov = podarjen ali podedovan, hinc illae pecuniae extraordinariae Ci. nenavadni dohodki, cupiditates Ci. protinaravne, reus Ci. na nenavaden način (za)tožen, consulatūs petitio Ci., natura ac necessitas Ci. nenavadna naravna potreba, periculum Cu., ludi Suet., bella Suet.; poseb. izredno podeljen, izročen: honos Ci., C., imperium Ci. idr., munus (naspr. iustum et legitimum) Ci., Suet., potestates, fasces Ci.; subst. extraōrdināria -ium, n izredna oblast, nenavadna oblast: Vell.

2. occ. voj. izbran, odbran: cohortes, equites L. tudi subst. extraōrdināriī -ōrum, m odbranci („cvet“) pomožnih čet (petina pešcev, tretjina konjenikov); ti oddelki so taborili poleg glavnih vrat, ki so se po njih imenovala porta extraōrdināria (sicer tudi porta praetōria): L.

extrême [ɛkstrɛm] adjectif skrajen; pretiran, prenapet; nepopustljiv; brezmeren; ekstremen; nenormalen; masculin skrajna meja ali stopnja; skrajnost, ekstrem; pretiranost; desnica, levica

l'extrême fin de l'année zadnji dnevi leta
(religion) extrême-onction féminin poslednje olje
l'Extrême-Orient masculin Daljni vzhod
extrême urgence féminin skrajna nujnost, skrajna sila
moyen masculin extrême skrajno sredstvo
avoir des opinions extrêmes en politique imeti skrajne nazore v politiki
être extrême en tout iti v vsem do skrajnosti
être réduit à l'extrême biti prisiljen v skrajnost
passer d'un extrême à l'autre pasti iz ene skrajnosti v drugo
pousser, porter quelque chose à son point extrême à l'extrême (pri)tirati kaj do skrajnosti
les extrêmes se touchent nasprotja se dotikajo, se privlačijo

extrémité [ɛkstremite] féminin (skrajni) konec, končna točka; skrajna sila; ekstrem, skrajnost; pluriel okončine, udje, ekstremitete

d'une extrémité à l'autre z enega konca do drugega
extrémité de l'aile (aéronautique) konec krila
extrémité du fil konec žice
avoir les extrémités glacées imeti ledeno mrzle noge
le malade est à toute extrémité, à la dernière extrémité bolnik je že čisto pri koncu
(en) être réduit à une pénible extrémité biti v skrajno težavnem finančnem položaju
loger à l'extrémité de la ville stanovati na skrajnem koncu mesta
pousser quelque chose à l'extrémité gnati, tirati kaj v skrajnost
se porter à des extrémités spustiti se v nasilnost, v pretep
tomber d'une extrémité dans l'autre pasti iz ene skrajnosti v drugo
venir de toutes les extrémités du monde priti z vseh koncev sveta

extremo moški spol skrajni konec, skrajna mera; rob; najvišja stopnja; skrajnost

de extremo a extremo od začetka do konca, od enega konca do drugega
en extremo, con extremo, por extremo skrajno, v največji meri, izredno
llegar al extremo iti v skrajnost
en (por) todo extremo v vsakem pogledu
ir (ali pasar) de un extremo a otro iti iz ene skrajnosti v drugo

extrīnsecus adv. (iz krajevnega adv. *extrim: exter in secus, prim. intrīnsecus)

I. od zunaj: Cels., pulmones et cor extrinsecus spiritum adducunt Ci., metu extrinsecus imminentis belli L. iz tujine, assumptis extrinsecus auxiliis Q.

— II.

1.
a) zunaj: in quo quid sit, in ministerio plerique extrinsecus nesciunt Varr., extrinsecus auscultantes Sen. ph., extrinsecus singuli locorum custodes erant Ap.
b) zunaj = na zunanji strani: extrinsecus admovent nigras saetas Varr., animum corpore vestivit extrinsecus Ci. ep., cum … dubitaret, utrum ea (columna aurea) solida esset an extrinsecus inaurata Ci., si extrinsecus cruor fluxisset Cu., nihil ornamentorum extrinsecus cupide appetivit Suet.; atrib. = zunanji: pallii extrinsecus habitus Tert.

2. pren.
a) ne spadajoč k stvari: haec etsi extrinsecus, non tamen … Col.
b) poleg (zraven, vrh) tega: infinita extrinsecus Persarum nobilitas Eutr.

extundō -ere -tudī (—)

I.

1. (s kladivom udarjaje iz kovine) izbiti, izkovati: lapsa ancilia caelo (z neba) extuderat V.

2. pren.
a) izobraziti (izobraževati): alios continuatio extundit Q.
b) narediti, storiti, pripraviti, priskrbeti: quis deus hanc, Musae, quis nobis extudit artem? V., hunc ipsum vitae mortalis honorem, quem mihi vix frugum et pecudum custodia sollers extuderat V., extundere eloquentiam Gell.
c) (s trudom) dognati, doseči: priusquam id extudi Pl., extundere ea magis convicio quam precibus Suet., haec ab invita Pudentilla aegre Ap.; s finalnim stavkom: vix extuderunt, ut domum rediret Val. Max.

3. izbiti = razbiti, prebiti: calcibus frontem (asinus leoni) extudit Ph., alterius diminutas scapulas in deforme extundere Sen. rh.

— II.

1. izpahniti (izpahovati): frequens tussis sanguinem extundit Cels. = povzroči krvavenje.

2. pren.
a) izsiliti: qui instat, etiam ex duro et immemori pectore gratiam extundit Sen. ph.
b) izgnati, pregnati: cum labor extuderit fastidia H.

exturbō -āre -āvī -ātum izgnati, odgnati, pregnati, iztirati, in to prvotno tolpe (turba!), potem tudi posameznike: cunctos aedibus, nos ex nostris aedibus Pl., plebem ex agris, homines ex possessionibus, populum e navi Ci., inde hostem L., caede nefanda animas O. k izselitvi prisiliti (po nazoru pitagorejcev); hominem e civitate Ci., hunc miserum … focis patriis disque penatibus praecipitem … exturbat Ci., rex Antiochus … praeceps … provinciā populi Romani exturbatus est Ci., exturbare patriis bonis Heraclium Ci. iz očetnjave, aliquem ex numero vivorum Ci. izključiti, aliquem urbe Vell., (Nero) exturbat Octaviam T. spodi iz hiše = odslovi, zavrže, Messalina Iuniam ex Silii matrimonio exturbavit T. = je prisilila Junijo odreči se zakonu s Silijem; z acc. rei: exturbare alicui oculos atque dentes Pl. izbiti, illa (pinus) … radicitus exturbata prona cadit Cat. s koreninami izruvana, exturbare calculos Plin. odgnati, tabernas Asc. podreti; pren.: exturbare istam ex animo aegritudinem Pl., mentem meam Ci. ep. zbegati, zmesti, omnem spem pacis L. uničiti, spodnesti, odiis tranquilla silentia noctis Stat., facti memoriam ex animo Iust.

exūberō -āre -āvī -ātum (ex in adj. ūber)

I. intr.

1. iz česa obilno prihajati, teči, razlivati se, z abl. od česa kipeti, vzkipevati, prekipevati: Acc. fr., Mel., Front., aquāī fumidus atque alte spumis exuberat amnis V., (fons) increscens ad medium noctis exuberat Plin., copiis exuberans propriis (Rhenus) Amm.; pren.: ille quasi exuberans fons est Lact.

2. pren.
a) obilen biti, obilnega se (po)kazati, v (iz)obilju pojaviti (pojavljati) se: luxuriā foliorum exuberat umbra V. zaradi bohotnega listja je senca gosta, ex multa eruditione … exuberat … eloquentia T. izvira bujna zgovornost, quia lucrum exuberabat Suet., cuius corpus in tam immodicum modum luxuriasset exuberassetque Gell.
b) z abl. = imeti v izobilju česa, bogat biti česa: quin aut pomis exuberet annus aut fetu pecorum V., tam lato fenore exuberat T., exuberare copiā lactis Lact.

— II. (redko) trans.

1. obilno prinašati, obilno roditi: favorum ceras Col., materia melior vindemiis exuberandis Col.

2. (s priseljevanjem) naseliti: Scythae exuberant Persas (Perzijo) Tert. — Od tod adj. pt. pr. exūberāns -antis obilen, izreden: opus Q., pernicitas Amm. Adv. exūberanter obilno: Cass.