quiescēnza f
1. mirovanje, nedejavnost
2. pravo mirovanje:
quiescenza dei diritti mirovanje pravic
quiescenza del processo mirovanje postopka
3. biol., geol. mirovanje, neaktivnost (ognjenika)
4. upokojitev:
porre in quiescenza upokojiti
trattamento di quiescenza izplačilo odhodnine in pokojnine
5. pren. privolitev, soglasnost
Zadetki iskanja
- quintana2 f (giostra del Saracino) moreška (vrsta srednjeveške viteške igre)
- quinto
A) agg. peti:
quinta colonna voj. peta kolona
quinta elementare šol. peti razred osnovne šole
quinto grado alpin. peta stopnja
quinta malattia med. peta bolezen
quinto potere peta sila, televizija
B) m
1. petina:
cessione del quinto odstop petine plače (obrok za posojilo javnih uslužbencev)
2. petina litra; steklenica - Quirītēs -ium ali -um, redkeje sg. Quirīs -ītis, m (prim. Quirīnus) Kviríti (sg. Kvirít), prvotno preb. sabinskega mesta Kur(es) (Curēs): Amiterna cohors priscique Quirites V., veteres illi Sabini Quirites atavique Romani Col. Ko pa so se (pod Romulom) Sabinci z Rimljani združili v eno državo, se je združeni narod imenoval populus Romanus Quirites Formula vetus ap. Gell. ali populus Romanus Quiritesque L. ali populus Romanus Quiritium L.; tudi Quirites Romani L., in populi Romani Quirites Plin. državljani rimskega ljudstva; prim.: geminatā urbe Quirites a Curibus appellati L. Quirites so Rimljani v državljanskem, Romani pa v političnem in vojaškem pomenu: reddentem suo iam regia iura Quiriti O., heu steriles veri! quibus una Quiritem (svobodnega rimskega državljana) vertigo facit Pers., amici dona Quiritis H. od milostno razpoloženega „meščuha“ podeljene častne službe, imā plebe Quiritem facundum invenies Iuv., ignavi signa Quiritis Lucan. (naspr. vojaki), o saepe mecum tempus in ultimum deducte Bruto militiae duce, quis te redonavit Quiritem (nevojaka, civilista, mirnega državljana) dis patriis? H. Za vojake je nagovor Quirites sramotilen: divus Iulius seditionem exercitūs uno verbo compescuit Quirites („meščuhe“, „nevojake“, „civil(ist)e“) vocando T., decimanos … (sc. Caesar) unā voce, quā Quirites eos pro militibus appellarat, tam facile … flexit, ut ei milites esse confestim responderint et quamvis recusantem ultro in Africam sint secuti Suet.; ius Quiritium
1. v času republike državljanstvo navznoter, z vsemi pravicami, ki jih podeljuje posamezniku ius civile Romanum (ius civitatis pa je državljanstvo navzven = pravice, ki jih ima kdo kot državljan rimske, ne kake druge države): Ci.
2. v času cesarjev tisti del državljanstva (državljanskih pravic), ki je Latincu manjkal, da bi bil polnopraven državljan: Plin. iun., Suet. — Pesn. metaf.: Quirites sufficiunt V. = čebele delavke. - quitaipón moški spol
de quitaipón improviziran
diente de quitaipón vstavljiv (umeten) zob
llevar al quitaipón zastaviti
en casa del quitaipón v zastavljalnici - quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati
quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
quitar de delante s poti spraviti
quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
quitar con la lima odpiliti
quitar del medio s poti spraviti
quitar la mesa mizo pospraviti
quitar el pellefo odreti; pretepsti
quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
eso me quita el sueño to mi ne da spati
eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
quitarse la careta demaskirati se
quitarse una costumbre odvaditi se
quitarse el sombrero odkriti se
quitarse los vestidos sleči se
quitarse de umakniti se (od); opustiti
quitarse de delante s poti iti
quitarse de encima a alg. koga se znebiti
no se le quita del lado ne odmakne se od njega
¡quítate de ahí! proč od tu!
¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu! - quondam tujka latinsko agg. pokojni, rajni:
Carlo Rossi del quondam Francesco Carlo Rossi pokojnega Francesca - quotus 3 (iz quot po analogiji vrstilnih števnikov) kolikoteri?, kateri? = koliki?: neodvisno: Sen. tr. idr., quotus erit iste denarius … ? Ci., hora quota est? H. koliko je ura?; tudi: quotā (sc. horā) H. ob kateri uri; odvisno: tu quotus esse velis, rescribe H. s koliko ljudmi da (hočeš priti) prideš?, ali: koliko sogostov (prijateljev) da hočeš imeti?, dic quotus et quanti cupias cenare Mart.; occ.: pars quota laudis erat? O. kolikoteri del? = kako majhen del, prav majhen del, prav malo; tako tudi: pars quota Lernaeae serpens eris unus echidnae? O., quota pars nostri tot obire terras potest? Cu.; poseb. pogosto v zvezi quotus quisque kolikoteri = kako malokdo, kako malo: O., Sen. ph., Plin. iun. idr., quotus quisque iuris peritus est? Ci., quotus istud quisque fecisset Ci., quoto cuique lorica est? Cu., quotum quemque inveneris … ? T. (Dial.); zaznamuje tudi splošnost: quoto quoque loco libebit Corn. kjer koli se bo zljubilo.
- rába (-e) f uso, impiego; funzione; ekst. utenza:
navodila za rabo slovarja istruzioni per l'uso del vocabolario
za zunanjo rabo per uso esterno
predmeti za vsakdanjo rabo oggetti di uso quotidiano
biti v rabi essere in uso, in funzione, funzionare; essere in vigore (legge)
biti za rabo essere utilizzabile
pren. fant ni za nobeno rabo è un disutilaccio
gnojilo prihaja v rabo l'uso del concime si diffonde
lingv. brezosebna raba glagolov uso impersonale del verbo
lingv. prenesena raba izraza uso figurato del termine
prirediti knjigo za šolsko rabo adattare un libro a scopi didattici
raba (uporabljanje)
cest utenza stradale - rabbia f
1. med. steklina, rabies
2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
far rabbia jeziti, spravljati v bes
3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
la rabbia del vento besnenje vetra
4. pohlep:
la rabbia del denaro pohlep po denarju
PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre - rábelj verdugo m ; (uradno) ejecutor m de la justicia
rabljeva sekira (meč) hacha f del verdugo - rábiti (-im)
A) imperf.
1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi
2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più
3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma
4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica
B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti - rabo moški spol rep; rastlinstvo steblo, pecelj, kocen; rep kometa
rabo del ojo kót očesa
rabo de zorra lisičji rep
asir por el rabo nespretno se lotiti posla
ir (ali salir) rabo entre piernas stisniti rep med noge
ir al rabo de algn prilizovati se komu
mirar a uno de (ali con el) rabo (ali rabillo) del ojo koga postrani (jezno, zaničljivo) gledati
aún le ha de sudar el rabo (fig) ta se bo še pošteno znojil
todavía está (ali falta, queda) el rabo por desollar najtežje še pride - racionálen (-lna -o) adj. razionale (tudi ekst.); logico, ragionevole; pren. euclideo:
racionalno razlaganje sveta interpretazione razionale del mondo
racionalna organizacija gospodarstva organizzazione razionale dell'economia
fiz. racionalna mehanika meccanica razionale
mat. racionalno število numero razionale
racionalne operacije operazioni razionali
astr. racionalni horizont orizzonte razionale - račún (-a) m
1. conto, calcolo:
rezultat računa je pravilen il risultato del calcolo è esatto
2. trg. conto, fattura, nota, bolletta; ekst. spesa:
račun za elektriko, vodo la bolletta dell'elettricità, dell'acqua
račun šivilje la nota della sarta
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
dati, vzeti ... tolarjev na račun dare, prendere... talleri in conto
3.
zaključni račun bilancio
4.
na račun koga, česa di, grazie a qcn., qcs.
smejati se na svoj, na tuj račun ridere di se stesso, degli altri
obogateti na račun tujega dela arricchirsi grazie al lavoro altrui
5. pren. (načrt, cilj) calcolo; progetto:
prekrižati komu račune intralciare i progetti di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. delati račun brez krčmarja fare i conti senza l'oste
polagati račun za kako dejanje rispondere di qualche azione
pren. poravnati račune regolare i conti
pog. jemati na račun comperare a ufo
ne iti v račun non andare a genio
voditi račun o čem tener conto di qcs.
račun je plačljiv v osmih dneh la fattura è pagabile entro 8 giorni
mat. štirje osnovni računi le 4 operazioni aritmetiche
ekonomski račun economicità
obremeniti račun addebitare il conto
priti na svoj račun trovare il proprio tornaconto
vzeti v račun mettere in conto
izdati račun emettere una fattura
imeti s kom stare račune avere vecchi conti (in sospeso) con qcn.
račun, prosim! cameriere, il conto!
ekon. tekoči račun conto corrente
ekon. žiro račun giroconto
mat. diferencialni račun calcolo differenziale
infinitezimalni, integralni račun calcolo infinitesimale, integrale
obrestni račun calcolo degli interessi
sklepni račun calcolo deduttivo
verjetnostni račun calcolo delle probabilità
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari; patti chiari, amicizia lunga - računálnik (-a) m inform. computer, calcolatore elettronico:
računalnik hrani, obdela podatke il computer immagazzina, elabora i dati
digitalni računalnik calcolatore numerico, digitale
hišni računalnik home computer
osebni računalnik personal computer
procesni računalnik computer di processo, processore
izhod, vhod računalnika uscita, ingresso del calcolatore - račúnanje (-a) n conto, calcolo:
mat. računanje integrala integrazione
logaritemsko računanje calcolo del logaritmo - ràd (ráda -o) adj.
1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri
2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa
3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere
4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso
5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé - ragione f
1. um, razum, pamet:
l'età della ragione zrelost
perdere il lume della ragione znoreti
2. utemeljevanje, dokaz; argument:
allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
non sentire ragione ne si dati dopovedati
a maggior ragione tem bolj
a ragione veduta po temeljiti presoji
3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
palazzo della Ragione sodna palača
non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
di pubblica ragione splošno znan
aver ragione di qcn. koga premagati
4. prav:
la ragione sta dalla sua parte on ima prav
aver ragione imeti prav
aver ragione da vendere imeti še kako prav
dare ragione a qcn. dati komu prav
a ragione prav, upravičeno
di santa ragione pog. obilo, pošteno
5. ekst. vzrok, razlog:
per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
ragione per cui in zato
farsi una ragione vdati se (v usodo)
6. račun; pojasnilo:
domandare ragione zahtevati pojasnilo
rendere ragione di qcs. polagati račun o čem
7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
in ragione inversa v obratnem sorazmerju
8.
ragione sociale ekon. ime podjetja
ragione di Stato višji državni interesi - rájnki (-a -o) adj. (pokojni) defunto; pisar. fu, quondam:
Franc, pokojnega Jožeta Francesco fu Giuseppe, del quondam Giuseppe