Franja

Zadetki iskanja

  • quiescēnza f

    1. mirovanje, nedejavnost

    2. pravo mirovanje:
    quiescenza dei diritti mirovanje pravic
    quiescenza del processo mirovanje postopka

    3. biol., geol. mirovanje, neaktivnost (ognjenika)

    4. upokojitev:
    porre in quiescenza upokojiti
    trattamento di quiescenza izplačilo odhodnine in pokojnine

    5. pren. privolitev, soglasnost
  • quintana2 f (giostra del Saracino) moreška (vrsta srednjeveške viteške igre)
  • quinto

    A) agg. peti:
    quinta colonna voj. peta kolona
    quinta elementare šol. peti razred osnovne šole
    quinto grado alpin. peta stopnja
    quinta malattia med. peta bolezen
    quinto potere peta sila, televizija

    B) m

    1. petina:
    cessione del quinto odstop petine plače (obrok za posojilo javnih uslužbencev)

    2. petina litra; steklenica
  • Quirītēs -ium ali -um, redkeje sg. Quirīs -ītis, m (prim. Quirīnus) Kviríti (sg. Kvirít), prvotno preb. sabinskega mesta Kur(es) (Curēs): Amiterna cohors priscique Quirites V., veteres illi Sabini Quirites atavique Romani Col. Ko pa so se (pod Romulom) Sabinci z Rimljani združili v eno državo, se je združeni narod imenoval populus Romanus Quirites Formula vetus ap. Gell. ali populus Romanus Quiritesque L. ali populus Romanus Quiritium L.; tudi Quirites Romani L., in populi Romani Quirites Plin. državljani rimskega ljudstva; prim.: geminatā urbe Quirites a Curibus appellati L. Quirites so Rimljani v državljanskem, Romani pa v političnem in vojaškem pomenu: reddentem suo iam regia iura Quiriti O., heu steriles veri! quibus una Quiritem (svobodnega rimskega državljana) vertigo facit Pers., amici dona Quiritis H. od milostno razpoloženega „meščuha“ podeljene častne službe, imā plebe Quiritem facundum invenies Iuv., ignavi signa Quiritis Lucan. (naspr. vojaki), o saepe mecum tempus in ultimum deducte Bruto militiae duce, quis te redonavit Quiritem (nevojaka, civilista, mirnega državljana) dis patriis? H. Za vojake je nagovor Quirites sramotilen: divus Iulius seditionem exercitūs uno verbo compescuit Quirites („meščuhe“, „nevojake“, „civil(ist)e“) vocando T., decimanos … (sc. Caesar) unā voce, quā Quirites eos pro militibus appellarat, tam facile … flexit, ut ei milites esse confestim responderint et quamvis recusantem ultro in Africam sint secuti Suet.; ius Quiritium

    1. v času republike državljanstvo navznoter, z vsemi pravicami, ki jih podeljuje posamezniku ius civile Romanum (ius civitatis pa je državljanstvo navzven = pravice, ki jih ima kdo kot državljan rimske, ne kake druge države): Ci.

    2. v času cesarjev tisti del državljanstva (državljanskih pravic), ki je Latincu manjkal, da bi bil polnopraven državljan: Plin. iun., Suet. Pesn. metaf.: Quirites sufficiunt V. = čebele delavke.
  • quitaipón moški spol

    de quitaipón improviziran
    diente de quitaipón vstavljiv (umeten) zob
    llevar al quitaipón zastaviti
    en casa del quitaipón v zastavljalnici
  • quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati

    quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
    quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
    quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
    quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
    quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
    quitar de delante s poti spraviti
    quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
    quitar con la lima odpiliti
    quitar del medio s poti spraviti
    quitar la mesa mizo pospraviti
    quitar el pellefo odreti; pretepsti
    quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
    sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
    te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
    sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
    eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
    eso me quita el sueño to mi ne da spati
    eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
    ¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
    lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
    nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
    ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
    eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
    una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
    de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
    ¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
    me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
    eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
    quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
    ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
    ¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
    quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
    quitarse la careta demaskirati se
    quitarse una costumbre odvaditi se
    quitarse el sombrero odkriti se
    quitarse los vestidos sleči se
    quitarse de umakniti se (od); opustiti
    quitarse de delante s poti iti
    quitarse de encima a alg. koga se znebiti
    no se le quita del lado ne odmakne se od njega
    ¡quítate de ahí! proč od tu!
    ¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
    ¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu!
  • quondam tujka latinsko agg. pokojni, rajni:
    Carlo Rossi del quondam Francesco Carlo Rossi pokojnega Francesca
  • quotus 3 (iz quot po analogiji vrstilnih števnikov) kolikoteri?, kateri? = koliki?: neodvisno: Sen. tr. idr., quotus erit iste denarius … ? Ci., hora quota est? H. koliko je ura?; tudi: quotā (sc. horā) H. ob kateri uri; odvisno: tu quotus esse velis, rescribe H. s koliko ljudmi da (hočeš priti) prideš?, ali: koliko sogostov (prijateljev) da hočeš imeti?, dic quotus et quanti cupias cenare Mart.; occ.: pars quota laudis erat? O. kolikoteri del? = kako majhen del, prav majhen del, prav malo; tako tudi: pars quota Lernaeae serpens eris unus echidnae? O., quota pars nostri tot obire terras potest? Cu.; poseb. pogosto v zvezi quotus quisque kolikoteri = kako malokdo, kako malo: O., Sen. ph., Plin. iun. idr., quotus quisque iuris peritus est? Ci., quotus istud quisque fecisset Ci., quoto cuique lorica est? Cu., quotum quemque inveneris … ? T. (Dial.); zaznamuje tudi splošnost: quoto quoque loco libebit Corn. kjer koli se bo zljubilo.
  • rába (-e) f uso, impiego; funzione; ekst. utenza:
    navodila za rabo slovarja istruzioni per l'uso del vocabolario
    za zunanjo rabo per uso esterno
    predmeti za vsakdanjo rabo oggetti di uso quotidiano
    biti v rabi essere in uso, in funzione, funzionare; essere in vigore (legge)
    biti za rabo essere utilizzabile
    pren. fant ni za nobeno rabo è un disutilaccio
    gnojilo prihaja v rabo l'uso del concime si diffonde
    lingv. brezosebna raba glagolov uso impersonale del verbo
    lingv. prenesena raba izraza uso figurato del termine
    prirediti knjigo za šolsko rabo adattare un libro a scopi didattici
    raba (uporabljanje)
    cest utenza stradale
  • rabbia f

    1. med. steklina, rabies

    2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
    consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
    far rabbia jeziti, spravljati v bes

    3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
    la rabbia del vento besnenje vetra

    4. pohlep:
    la rabbia del denaro pohlep po denarju
    PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre
  • rábelj verdugo m ; (uradno) ejecutor m de la justicia

    rabljeva sekira (meč) hacha f del verdugo
  • rábiti (-im)

    A) imperf.

    1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
    zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
    pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
    lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
    vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
    posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
    rabiti silo impiegare la forza
    rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
    spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
    pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

    2. ekst. servire; giovare; esser utile:
    noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

    3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
    kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

    4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
    da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
    otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

    B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
    tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti
  • rabo moški spol rep; rastlinstvo steblo, pecelj, kocen; rep kometa

    rabo del ojo kót očesa
    rabo de zorra lisičji rep
    asir por el rabo nespretno se lotiti posla
    ir (ali salir) rabo entre piernas stisniti rep med noge
    ir al rabo de algn prilizovati se komu
    mirar a uno de (ali con el) rabo (ali rabillo) del ojo koga postrani (jezno, zaničljivo) gledati
    aún le ha de sudar el rabo (fig) ta se bo še pošteno znojil
    todavía está (ali falta, queda) el rabo por desollar najtežje še pride
  • racionálen (-lna -o) adj. razionale (tudi ekst.); logico, ragionevole; pren. euclideo:
    racionalno razlaganje sveta interpretazione razionale del mondo
    racionalna organizacija gospodarstva organizzazione razionale dell'economia
    fiz. racionalna mehanika meccanica razionale
    mat. racionalno število numero razionale
    racionalne operacije operazioni razionali
    astr. racionalni horizont orizzonte razionale
  • račún (-a) m

    1. conto, calcolo:
    rezultat računa je pravilen il risultato del calcolo è esatto

    2. trg. conto, fattura, nota, bolletta; ekst. spesa:
    račun za elektriko, vodo la bolletta dell'elettricità, dell'acqua
    račun šivilje la nota della sarta
    živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
    dati, vzeti ... tolarjev na račun dare, prendere... talleri in conto

    3.
    zaključni račun bilancio

    4.
    na račun koga, česa di, grazie a qcn., qcs.
    smejati se na svoj, na tuj račun ridere di se stesso, degli altri
    obogateti na račun tujega dela arricchirsi grazie al lavoro altrui

    5. pren. (načrt, cilj) calcolo; progetto:
    prekrižati komu račune intralciare i progetti di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. delati račun brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    polagati račun za kako dejanje rispondere di qualche azione
    pren. poravnati račune regolare i conti
    pog. jemati na račun comperare a ufo
    ne iti v račun non andare a genio
    voditi račun o čem tener conto di qcs.
    račun je plačljiv v osmih dneh la fattura è pagabile entro 8 giorni
    mat. štirje osnovni računi le 4 operazioni aritmetiche
    ekonomski račun economicità
    obremeniti račun addebitare il conto
    priti na svoj račun trovare il proprio tornaconto
    vzeti v račun mettere in conto
    izdati račun emettere una fattura
    imeti s kom stare račune avere vecchi conti (in sospeso) con qcn.
    račun, prosim! cameriere, il conto!
    ekon. tekoči račun conto corrente
    ekon. žiro račun giroconto
    mat. diferencialni račun calcolo differenziale
    infinitezimalni, integralni račun calcolo infinitesimale, integrale
    obrestni račun calcolo degli interessi
    sklepni račun calcolo deduttivo
    verjetnostni račun calcolo delle probabilità
    PREGOVORI:
    čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari; patti chiari, amicizia lunga
  • računálnik (-a) m inform. computer, calcolatore elettronico:
    računalnik hrani, obdela podatke il computer immagazzina, elabora i dati
    digitalni računalnik calcolatore numerico, digitale
    hišni računalnik home computer
    osebni računalnik personal computer
    procesni računalnik computer di processo, processore
    izhod, vhod računalnika uscita, ingresso del calcolatore
  • račúnanje (-a) n conto, calcolo:
    mat. računanje integrala integrazione
    logaritemsko računanje calcolo del logaritmo
  • ràd (ráda -o) adj.

    1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
    ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri

    2. rad bi (izraža željo osebka):
    rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
    domov bi rad vorrei andare a casa

    3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
    otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
    na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere

    4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
    rada pleše le piace ballare
    zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
    kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso

    5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
    to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
    pog. rada se gledata i due si vogliono bene
    pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
    pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
  • ragione f

    1. um, razum, pamet:
    l'età della ragione zrelost
    perdere il lume della ragione znoreti

    2. utemeljevanje, dokaz; argument:
    allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
    non sentire ragione ne si dati dopovedati
    a maggior ragione tem bolj
    a ragione veduta po temeljiti presoji

    3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
    palazzo della Ragione sodna palača
    non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
    a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
    di pubblica ragione splošno znan
    aver ragione di qcn. koga premagati

    4. prav:
    la ragione sta dalla sua parte on ima prav
    aver ragione imeti prav
    aver ragione da vendere imeti še kako prav
    dare ragione a qcn. dati komu prav
    a ragione prav, upravičeno
    di santa ragione pog. obilo, pošteno

    5. ekst. vzrok, razlog:
    per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
    ragione per cui in zato
    farsi una ragione vdati se (v usodo)

    6. račun; pojasnilo:
    domandare ragione zahtevati pojasnilo
    rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

    7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
    in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
    in ragione inversa v obratnem sorazmerju

    8.
    ragione sociale ekon. ime podjetja
    ragione di Stato višji državni interesi
  • rájnki (-a -o) adj. (pokojni) defunto; pisar. fu, quondam:
    Franc, pokojnega Jožeta Francesco fu Giuseppe, del quondam Giuseppe