Franja

ob-ligō -āre -āvī -ātum (ob in ligāre)

1. (z)vezati, navez(ov)ati, privez(ov)ati, obvez(ov)ati, zvez(ov)ati, zavez(ov)ati: obligatus corio Corn. zvezan v usnjeno vrečo, muscus (sc. articulis) obligatus Plin. navezan, Prometheus obligatus aliti H. uklenjen za orla, o. oculos Sen. ph., os Plin., Aesculapius primus vulnus obligavit Ci., o. crus fractum Pl., brachia T., venas T. podvezati, aliquem (vulnus alicuius) Ci., Suet., obliga, obsigna cito (sc. epistulam) Pl., surculum libro Varr. oviti.

2. metaf. obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: Suet., Icti., o. aliquem sibi liberalitate Ci., hostes beneficio Ci., aliquem sponsione L., pignore fidem Cu. z zastavo se zavezati k zvestobi, militiae sacramento Ci. (vojaka) zapriseči, s prisego vezati, foedere obligatus L. vezan s pogodbo (z zavezo), o. se nexu Ci., unum vadem tribus milibus aeris L. zavezati na plačilo, obligabis me (sc. tibi) Plin. iun.; tako tudi obligari alicui obvez(ov)ati, zavez(ov)ati se komu: me tibi obligatum fore Ci. obvezan, zavezan, obligatam redde Iovi dapem H. za katero si se z obljubo zavezal, da jo boš dal = zaobljubljeno; z ut in cj.: obligor, ut tangam laenifera litora Ponti O. obvezan (prisiljen) sem; s sup.: obligati sunt interrogatum Amm.: occ.
a) (z)vezati = ovreti (ovirati), utesniti (utesnjevati): hoc iudicio districtus atque obligatus Ci.
b) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, zadolžiti (zadolževati): fortunas suas Ci., praedia fratri Suet., bona sua pignori Icti. zastaviti, praedia obligata Ci. zastavljena, zadolžena (naspr. soluta), o. fidem L. besedo.
c) koga narediti (delati) krivega česa: ludos scelere Ci., aliquem scelere Ci., Suet.; pesn.: caput perfidum votis H. biti kriv neizpolnitve storjene zaobljube; pregrešiti se z neizpolnitvijo storjene zaobljube; med. in refl. zagrešiti, pregrešiti se (grešiti) zoper kaj, zagaziti, zaiti, zabresti v kaj, zapasti (zapadati) čemu, v kaj: obligari fraude impiā Ci., legum iudiciumque poenis Ci., superstitione Ci., obligare se furti Scaevola ap. Gell.

oblikováti (-újem)

A) imperf.

1. formare, dare forma a, modellare, foggiare, plasmare (tudi ekst.):
oblikovati glino modellare l'argilla
oblikovati kovino, marmor dare forma ai metalli, al marmo

2. creare, istituire

3. educare, formare, foggiare;
oblikovati otrokov značaj forgiare il carattere di un ragazzo

4. esprimere

B) oblikováti se (-újem se) imperf. refl.

1. delinearsi; intravvedersi, profilarsi:
vrhovi lip, podobni kupolam, so se oblikovali v daljavi cime di tigli si intravvedevano lontano in forma di cupole

2. formarsi

obliniō -īre -iī -ītum (soobl. = oblinō -ēre) (na)mazati, premazati, pomazati: talearum capita misto fimo cum cinere oblinire Col., si quis aliquem caeno, luto oblinierit Paul.; metaf. (iz)brisati, (pre)črtati, iztrebiti (iztrebljati): veritatem Ambr.

ob-linō -ere -lēvī -litum

1. (na)mazati, premaz(ov)ati: O., Col., Plin., Sen. ph. idr., malas cerussā Pl., omnem materiam alumine Quadr., se visco Varr., unguentis obliti Ci., oblitus caeno Corn., cruore et luto Ci.; z gr. acc.: oblitus faciem suo cruore T., se luto Lact.; occ.
a) zamaz(ov)ati, (za)mašiti, zadel(ov)ati, (za)smoliti: dolia Ca., ora urceolorum oblita Col., gypso oblitus cadus Plin.; metaf.: oblinitur minimae si qua est suspicio rimae Mart.
b) napisano besedo premaz(ov)ati, zamazati = (iz)brisati: nam cum ita in Catilina scriptum esset: Saepe maiores vestrum miseriti plebis Romanae, vestrum obleverunt et „vestri“ superscripserunt Gell.
c) umazati = umazati z blatom: quid tu istuc curas, ubi ego oblinar atque voluter Luc. ap. Non., catulos Varr.

2. metaf.
a) omadeževati, skruniti, oskruniti (oskrunjevati): se externis moribus Ci., oblitus parricidio Ci., o. aliquem versibus atris H. grditi.
b) os alicui o. Pl. usta komu namazati = koga ukaniti, opehariti, pravarati.

3. polniti, napolniti (napolnjevati), obložiti (oblagati), preobložiti (preoblagati): Suet., villa oblita tabulis Varr., actor peregrinis divitiis oblitus H., lacunaria auro oblita Ap. preobloženi, oblitam reddunt orationem Corn. preveč olepotičen, facetiae oblitae Latio Ci. ep. rimski dovtip z latinsko primesjo.

Opomba: Star. pf. cum oblinerunt vasa Varr. ap. Prisc.

oblíti (-líjem) | oblívati (-am) perf., imperf.

1. bagnare, spruzzare; cospargere:
obliti avto bagnare l'automobile
obliti torto s čokolado cospargere la torta di cioccolata, pralinare la torta
Tibera obliva Rim Roma è bagnata dal Tevere

2. pren.
kurja polt, zona ga je oblila gli venne la pelle d'oca
obraz mu je oblil mrzel pot il volto si coprì di sudore freddo; un sudore freddo gli imperlò il volto
oblila ga je rdečica arrossì, si coprì di rossore

3. pren. coprire, colmare di; knjiž. circonfondere:
oblivati koga z uslugami colmare uno di favori
obliti s sramoto svergognare

oblīviō -ōnis, f (oblīvīscī)

1. pozaba, pozabljenje, pozabljanje: Varr., H., Iuv. idr., memoriam discordiarum oblivione delere Ci., ab oblivione vindicare Ci. rešiti pozabe, iztrgati pozabi, in oblivionem alicuius rei venire Ci. ali capere oblivionem alicuius rei Plin.; tudi capit me oblivio alicuius rei Ci. ali rem oblivione conterere Ci. = pozabiti (pozabljati) (na) kaj, aliquid oblivioni dare L. pozabi prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), aliquid oblivione dimittere T. izbrisati (si) kaj iz spomina, pozabiti na kaj, aliquem in oblivionem alicuius rei adducere L. poskrbeti (storiti), da kdo kaj pozabi, in oblivionem ire Sen. ph. v pozabo pri(haja)ti, preiti (prehajati), per oblivionem Suet. s pozabo, s tem, da pozabi, „pozabivši“, omnium factorum dictorumque oblivio Suet. ali discordiarum oblivio Iust. splošna pomilostitev, amnestija, lex oblivionis N. zakon o pomilostitvi; (pesn.) pl.: Gell., lividae obliviones H. zavistno pozabljanje.

2. pozabljivost, slab spomin: inter cetera in eo mirati sunt homines et oblivionem et inconsiderantiam Suet., oblivioni obluctari Cu., Claudii oblivio T. — Poseb. oblivionis amnis ali aqua, tudi oblivio amnis Sen. ph., Lact. (o podzemeljski reki pozabljenja Lethe). — Kot nom. propr. Oblīviō -ōnis, f Oblivióna, reka v tarakonski Hispaniji (zdaj Lima): Plin., Mel., L. epit., Fl.

oblízati lécher

oblizati si prste se lécher les doigts

oblízati (-lížem) | oblizováti (-újem) perf., imperf.

1. leccare:
dober, da bi si prste oblizal buono da leccarsi le dita

2. pren. lambire

3. ekst. lisciare, levigare

oblizn|iti (-em) oblizovati ablecken; znamko, konice prstov: belecken
oblizniti si ustnice die Lippen benetzen

obliz|ovati (-ujem) oblizniti lecken; plameni: züngeln, umzüngeln
oblizovati se sich lecken, sich die Lippen lecken
mačka: sich belecken
oblizovati si prste/ustnice sich die Finger/Lippen lecken

oblizovati

oblizovati se (fig) fam relamerse de gusto
oblizovati si prste po (za) čem chuparse los dedos de gusto por a/c

oblizováti to lick; to keep licking all over

oblizováti se to lick one's lips (ali one's chops)
oblizováti si prste to lick one's fingers

obljubi|ti (-m) obljubljati

1. versprechen (komu kaj jemandem etwas), ein Versprechen geben (komu jemandem)
sveto obljubiti hoch und heilig versprechen
dati si obljubiti od koga (jemandem) ein Versprechen abnehmen
trdno obljubiti fest versprechen, Brief und Siegel geben auf
obljubiti za pozneje komu kaj (jemanden) auf später vertrösten
obljubiti in dati je dvoje Versprechen und Halten ist zweierlei

2. slovesno: geloben, ein Gelöbnis ablegen

3. (priseči) schwören
obljubiti maščevanje Rache schwören

4. (obetati) verheißen; komu kaj: (jemandem etwas) in Aussicht stellen

5.
javno obljubiti nagrado ipd.: (einen Preis) ausloben

6. da bo ugodeno: zusagen, zusichern (komu kaj (jemandem) etwas)

obljubiti glagol
(zagotoviti) ▸ ígér, megígérFinančno pomoč je obljubilo tudi ministrstvo za kulturo. ▸ A kulturális minisztérium is pénzügyi támogatást ígért.Na koncu so si obljubili, da se naslednje leto spet snidejo. ▸ A végén megígérték egymásnak, hogy a következő évben újra találkoznak.
Lahko obljubim, da bom na vsaki tekmi dal vse od sebe. ▸ Megígérhetem, hogy minden mérkőzésen a maximumot adom.
Pred dvema urama je sveto obljubila, da bo takoj nazaj s kavo in prigrizkom. ▸ Két órával ezelőtt szentül megígérte, hogy azonnal visszajön egy kávéval és egy kis harapnivalóval.

obljúbiti (-im) | obljúbljati (-am)

A) perf., imperf. promettere (tudi ekst.):
obljubljati zlate gradove, deveta nebesa promettere mirabilia, mari e monti, Roma e toma
svečano obljubiti promettere in fede

B) obljúbljati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, essere previsto:
obljublja se deževen dan si prevede una giornata piovosa

C) obljúbljati si (-am si) imperf. refl. ripromettersi

obljubiti zvestobo komu frazem
(poročiti se) ▸ örök hűséget fogadnak egymásnak
Sopomenke: obljubiti si zvestobo, obljubiti si večno zvestobo

obljúbljati ➞ obljubiti; (dajati upe) to bid fair, to give hope, to show promise (of), to raise expectations, to hold out hopes (of)

dekle obljublja, da bo lepotica the girl shows promise (ali holds out hopes) of becoming a beautiful woman
ne obljubljam si mnogo od tega I do not expect much from it
stvar je veliko obljubljala, pa se je razblinila v nič it was only a flash in the pan

obnemógel (-gla -o) adj.

1. sfinito, esausto, spossato:
tako je obnemogel, da ne more več hoditi si è ridotto a non poter più camminare

2. pren. impotente:
obnemogla jeza rabbia impotente

obogatíti (-ím)

A) perf. tr.

1. arricchire:
kupčije so ga obogatile i commerci lo arricchirono, si arrichì coi commerci

2. (številčno povečati) arricchire, accrescere; pren. impinguare, rimpolpare:
knjižnico so obogatili z novimi primerki la biblioteca fu arricchita di nuovi acquisti

3. (izboljšati kakovost, vrednost) arricchire, migliorare; integrare:
obogatiti zemljo z gnojenjem arricchire, migliorare la terra coi concimi
obogatiti z vitamini vitaminizzare

B) obogatíti se (-ím se) perf. refl. arricchirsi; pren. ingrassarsi:
obogatiti se na račun nekoga arricchirsi a spese di qcn.
izpoved priče se obogati z novimi detajli il resoconto del testimone si arricchisce di nuovi particolari

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata