Franja

punta¹ f

1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice

3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla

5. drobec; ščepec

6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

7. etnol. konica

8. alpin. konica (na derezah)

9. (spunto) cik

10. med.
punta d'ernia začetna kila

11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi

punteruōlo m

1. prebijač

2. zool. pog. rilčkar:
punteruolo del grano (calandra) črni žužek (Calandra granaria)

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

pure

A) cong.

1. vendar:
è molto giovane, pure è bravissimo zelo je mlad, vendar silno sposoben

2. četudi, čeprav:
non accetterei, mi dessero pure tutto l'oro del mondo ne bi sprejel, pa četudi za vse na svetu

B) avv.

1. tudi:
vengo io e pure mia moglie prišel bom, pa tudi moja žena

2. kar:
continua pure! kar nadaljuj!

C) cong.
pur di ( + infinitiv) (samo) da
dare qualsiasi cosa pur di saperlo vse bi dal, da bi zvedel

purgatōrio m (pl. -ri)

1. relig. vice

2. ekst. vice:
anima del purgatorio pren. pog. nemirna duša

purgatorio moški spol vice; muka, trpljenje, bridkost

pasar las penas del purgatorio mnogo trpeti v življenju

pustíti dejar ; (dopustiti) permitir, no impedir, no oponerse ; (ne napraviti) no hacer ; (opustiti) abandonar, omitir ; (odstopiti) ceder

pustiti koga na cedilu abandonar a alg, fam dejar a alg en la estacada (ali en las astas del toro), dejar fresco a alg
pustimo to! dejemos eso; no hablemos más de ello
pustiti koga čakati hacer esperar a alg
pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
pustiti ob strani dejar aparte
pustiti kaj za seboj dejar tras de sí a/c
to me pusti hladnega (fig) eso no me da ni frío ni calor
pustiti vse pri starem dejar las cosas como estaban
pusti šale! ¡déjate de bromas!
pustiti koga, da odide z dolgim nosom dejar a alg con un palmo de narices
pustiti eno stran prazno dejar una página en blanco
pustiti ljudi govoriti, kar hočejo dejar que la gente diga lo que quiera
on je pameten, to se mu mora pustiti es inteligente, hay que reconocerlo
pustiti se prositi hacerse (de) rogar
ne pustite se motiti! ¡no se moleste usted!

puščáva (-e) f

1. geogr. deserto:
zelenice v puščavi oasi nel deserto
kamnita, peščena puščava deserto sassoso, sabbioso
sinovi puščave i figli del deserto, i beduini

2. luogo solitario, luogo fuori mano; pren. tebaide

3. pren. cimitero, mortorio;
spremeniti mesto v puščavo saccheggiare, devastare la città; radere al suolo la città
bibl. glas vpijočega v puščavi voce che grida nel deserto; vox clamantis in deserto

púška (-e) f fucile; moschetto, schioppo:
nameriti puško puntare il fucile
sprožiti puško sparare, premere il grilletto (del fucile)
biti oborožen s puško essere armato di fucile
lovska puška fucile da caccia
puška dvocevka doppietta
(vojaška) puška fucile
avtomatska puška moschetto automatico
malokalibrska puška fucile di piccolo calibro
strojna puška mitragliatrice
šport. puška na šibre flobert, fucile a pallini, a pallettoni
podvodna puška fucile subacqueo
fiz. elektronska puška acceleratore di elettroni
voj. nož na puško (povelje) baionett-arm!
voj. puško k nogi piedarm!
voj. puško na rame spallarm!
pren. vreči puško v koruzo abbandonare la lotta, desistere
pren. prijeti, zgrabiti za puško ribellarsi, sollevarsi in armi
pren. umreti s puško v roki morire combattendo

púškin rifle-

púškino kopito butt of a rifle, rifle-butt
púškina granata rifle grenade
púškina cev (gun-) barrel
púškin lesni del, ogrodje gun stock
púškin zaklep gunlock
slep (oster) púškin naboj blank (ball) cartridge

putrēdō -inis, f (putrēre) gniloba, gnitje, gnilost: gingivarum Cael., cervice[s] cariosa vulnerum putredine follicantes Ap., infandi morbi putredine Ap. gangrena, prisad, prisadni del, snetjavost, snetjavi del; corrumpebat omnia vi putredinis Macr., nullius enim rei fit aliquando putredo nisi calor umorque convenerint Macr., pecudum autem putredo nihil aliud est nisi cum defluxio quaedam latens soliditatem carnis in umorem resolvit Macr., inde provenit iniecto tepore et aucto umore putredo Macr., sed illud pressius intuendum est, utrum mensura caloris sit causa putredinis Macr., unde squamas eius adiciunt remediis quae contra perniciem putredinis advocantur Macr., viscerum putredines Prud.; pren.: meorum putredines peccatorum Ambr.

qua¹

A) avv.

1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
vieni qua fuori pridi ven!
entra qua dentro vstopi (sem) noter!
sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
qua ti volevo tukaj sem te čakal!
qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

3.
in qua sem, semkaj (kraj)
voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
da un anno in qua že leto dni
da un tempo in qua že nekaj časa
da un pezzo in qua pog. že dalj časa

4.
di qua od tod:
di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
andare di qua e di là iti sem in tja
per di qua tod:
per di qua faremo più presto tod pridemo prej
al di qua tostran

B) prep.
di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom

quadratura f

1. kvadratna oblika; ekst. (moralna) trdnost
quadratura mentale idejna jasnost, čvrstost

2. mat. kvadratura; kvadriranje:
la quadratura del cerchio kvadratura kroga; pren. nerešljiv problem

3. usklajenost, usklajevanje (v knjigovodstvu)

4. astr. kvadratura

5. umet. kvadraturno slikarstvo

quadrus 3 (quattuor) štirikoten, štirioglat; od tod subst.

I. quadra -ae, f

1. štiriogelnik, štirikotnik, četverokotnik, četverokotnik, kvadrat, štirjak: deni in quadram pedes Q.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. temeljni (vogelni) kamen, podstavek, plošča = najspodnejši in največji del pod stebrom: Vitr.
b) ploščica: Vitr.
c) štirikotna miza: Varr.; od tod: patulis parcere quadris V. o režnjih (kosih) kruha, ki so Trojancem rabili za mize (ali krožnike), alienā vivere quadrā Iuv. (kot zajedavec) sedati za tujo mizo, živeti ob tujem kruhu.
d) sploh štirioglat kos (košček), poseb. kos po zarezah na štiri dele deljenega hlebca: casei Mart., panis Sen. ph., mihi dividuo findetur munere quadra H. kos kruha. —

II. quadrum -ī, n = quadra

1. perticae dolantur in quadrum Col.

2. metaf. kot ret. t.t. prav(šnj)a oblika: redigere omnes in quadrum numerumque sententias Ci., aliquam sententiam in quadrum redigere Ci.

quando

A) avv. kdaj:
quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
da quando od kdaj:
da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
di quando od kdaj:
di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
fino a quando do kdaj, doklej
per quando kdaj:
per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?

B) cong.

1. ko, kadar:
quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
quand'ecco in glej, naenkrat
quando che sia prej ali slej

2. (uvaja klicalni stavek)
quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
quando si dice la sfortuna! smola pa taka!

3. (adverzativno) medtem ko, pa:
chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz

4. pog. če, ko:
quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega

C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo

quanto¹

A) agg., pron. koliko:
quanto tempo impiegherai? koliko časa boš potreboval?
in quanti eravate koliko vas je bilo?

B) agg., pron. koliko:
quanti discorsi per nulla! koliko jalovega govorjenja!
quante me ne racconta! koliko mi jih natveze!

C) agg. koliko, kolikor:
prendi quanti libri vuoi vzemi toliko knjig, kolikor želiš

Č) pron. kolikor, kar:
prendine quanti ne vuoi vzemi, kolikor želiš
per quanto ne sappiamo, le vittime del terremoto sarebbero un centinaio kolikor vemo, je kakih sto žrtev potresa

D) m količina; ekst. vsota, cena:
prima di decidermi per l'acquisto vorrei sapere il quanto preden se odločim za nakup, bi rad vedel ceno

quartus 3, num. ordinale (iz *qu̯tur-tos, *qu̯tu̯ortos, *quortos, in to iz quattuor; prim. stind. cathurthá- = gr. τέτταρτος = stvnem. viordo = lit. ketvirōtas, sl. četrti) četrti: legio Ci., T., cohortes quartae C., quarta pars C., Ci. četrtina, poseb. četrtina dediščine: H., quarta vigilia L., dē (ob) quartā vigiliā C., quartus pater V. = abavus praded, quartus decimus 3 Ci., T., Vitr. štirinajsti. Z izpuščenim subst.: in quarto (sc. libro) accusationis Ci. v četrti knjigi, ad quartum (sc. lapidem) a Bedriaco T. pri četrtem miljniku, quarto (sc. die) Idus Apriles, Calendas Maias Col. na četrti dan pred … = štiri dni pred … , quarta (sc. pars) Icti. četrti del, četrtina, poseb. dediščine: Q., ad quartam (sc. horam) iaceo H. do četrte ure, do štirih (po našem štetju = do devete ure, do devetih); kot agr. t.t. quartum -ī, n četrto zrnje: frumenta cum quarto responderint Col.; adv.

1. acc. n quartum četrtič, četrtikrat, v četrto: quartum consul Enn. ap. Gell., L., Ci.

2. abl. n quarto
a) na četrtem mestu, četrtič: aliud est „quarto“ praetorem fieri et aliud „quartum“, quod „quarto“ locum adsignificat ac tres ante factos, „quartum“ tempus adsignificat et ter ante factum Varr. ap. Gell.
b) četrtič, četrtikrat, v četrto: Auct. b. Hisp., Eutr., ter conata loqui ter destitit ausaque quarto O.

quello

A) agg.

1. tisti, oni:
in quello, in quella takrat, v tem trenutku
in quello che, in quella che ko
ne dice di quelle take debele kvasi!
ne abbiamo viste e sentite di quelle! česa vsega nismo videli in slišali!
una di quelle evfemistično pocestnica

2. pog. (ko nagovarjamo osebo, katere imena ne vemo ali nočemo izreči):
ehi, quell'uomo! halo, vi tam!
quella signora! gospa!

B) pron.

1. tisti, oni:
quelli del piano di sotto, di sopra sostanovalci s spodnjega, zgornjega nadstropja
quelli di Trieste Tržačani
quello del gas, della luce inkasant za plin, elektriko

2.
in quel di, da quel di na področju, s področja:
in quel di Gorizia na Goriškem

quemado požgan, sežgan

quemado del sol od sonca ožgan
quemado m gozdno pogorišče
huele a quemado diši po požganem, prismojenem

quick-change [kwíkčeindž] pridevnik
(igralec) ki se hitro preobleče

tehnično quick-change tool part hitro zamenljiv del orodja