Franja

nūndinātor -ōris, m (nūndinārī)

1. sejmar, sejemski trgovec, kramar: nundinas feriatum diem esse voluerunt antiqui, ut rustici convenirent mercandi, vendendique causa, eumque nefastum, ne [si] liceret cum populo agi, interpellarentur nundinatores Fest., n. avium Ambr. ptičar.

2. metaf. prodajalec: salutis publicae Ps.-Q.

nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.

I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —

II. nundinae -arum, f (sc. feriae)

1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.

2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).

3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —

III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)

1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.

2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp.

nūntiō (stlat. nōntiō) -āre -āvī -ātum (nūntius)

1. ustno kaj novega prinesti (prinašati), naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), na znanje da(ja)ti, oglasiti (oglašati), razglasiti (razglašati), javiti (javljati), najaviti (najavljati), navesti (navajati), vest (novico, sporočilo) prinesti (prinašati), sporočiti (sporočati) (nikdar o poročilih kakega zgodovinopisca); abs.: bene nuntias Ter. dobro vest prinašaš. V raznih skladih: ea res per fugitivos hostibus nuntiatur C. Smer se izraža z acc. ali z in z acc.: haec nuntiant domum Albani L., ocisso Sex. Roscio quis primus Ameriam nuntiat? Ci., Pompeio in hortos nuntiavit Ci., eadem et in Asiam Antigono per epistolas nuntiat Iust.; z ad: quae nuntiare hinc te volo in patriam ad patrem Pl. Dopolnilo
a) v acc.: multam salutem Pl., eius verbis salutem tibi nuntio Ci. ep. pozdravljam te v njegovem imenu, sensus vera nuntiat Ci., n. victoriam L., alicui bellum L. napovedati, horas Mart.; v pass.: prodigia quoque alia visa eo anno Romae sunt, alia nuntiata L., initia vigilarum per centurionem nuntiari T.; v abs. abl.: hac pugnā nuntiatā, hoc proelio nuntiato C.
b) z de: libertus de morte uxoris nuntiavit Ci., n. de exitu, de futura victoria Suet.
c) stavek z ACI: S., L. idr., qui ei nuntiaret eius filium vivere Ci., equites … ad Caesarem venerunt, qui nuntiarent … coorta tempestate prope omnes naves afflictas … esse C., de servis suis, quem habuit fidelissimum, ad regem misit, ut nuntiaret suis verbis adversarios eius in fuga esse N., nuntians centurio factum esse, quod imperasset T.; v pass. z NCI: adesse eius equites falso nuntiabantur C., oppugnata domus C. Caesaris per multas noctis horas nuntiabatur Ci., modo nuntiatus est Silius Italicus in Neapolitano suo inedia finisse vitam Plin. iun.; v pass. z ACI (brezos.): nuntiatur piratarum naves esse in portu Ci. ep., Romam erat nuntiatum fugisse Antonium Ci. ep., nuntiatum est vim mihi parari S., nuntiatum est murum portasque de caelo tactas L.; le poklas. z inf.: nuntiat patri abicere spem et uti necessitate T.
d) z zahtevnim stavkom: nuntiavit Pisoni, Romam ad dicendam causam veniret T. da naj pride, iubet nuntiari miserae, dicendam ad causam postero die adesset T., nuntiate, ut prodeat foras Pl., ferunt nuntiatum Simonidi, ut prodiret Ci., nuntiant decemviris, ut omni ope ab seditione milites contineant L., qui nuntiarent, ne hostes proelio lacesserent C.
e) z odvisnim vprašalnim stavkom: abi nunciam intro atque illa si iam laverit, mihi nuntia Ter., propere sibi nuntiaret, num … undique obsideretur N. — V abs. abl.: quo mortuo nuntiato Ci.; tudi samo nuntiato: ne ibi quidem nuntiato, quo pergerent L.; z ACI: nuntiato regem Artaxiam Armeniis a Germanico datum T. ob novici, ko je prišla vest.

2. oblastem naznaniti (naznanjati), ovaditi (ovajati), prijaviti (prijavljati) npr. posestva brez gospodarjev, ki naj pripadejo državni zakladnici (državnemu skladu): causam pecuniae fisco, bona Icti. ali v našo škodo zgrajeno novo stavbo, od tod tudi = ugovarjati, oporekati: opus novum n. Icti.

nūpturiō -īre -īvī (desid. glag. nūbere) biti željna možitve: igitur si Claro nupsisset, homini rusticano et decrepito seni, sponte eam diceres sine ulla magia iam olim nupturisse: quoniam iuvenem talem qualem dicitis elegit, coactam fecisse ais, ceterum semper nubtias aspernatam Ap., audes ducentas nupturire post mortes virumque demens cineribus tuis quaeris Mart. — Soobl. (po nekaterih izdajah) nūptuō -īre: Mart.

nurse² [nə:s]

1. prehodni glagol
dojiti, hraniti; vzgajati, vzrediti (otroka); streči, negovati (bolnika); brigati se za kaj, paziti na kaj, varovati (zdravje); pestovati, okleniti (kaj z obema rokama)
figurativno gojiti (čustva)
figurativno podpirati (umetnost)
figurativno božati, gladiti, razvajati

2. neprehodni glagol
sesati (otrok); biti negovalec, -lka

to be nursed in luxury biti vzgojen v razkošju
to nurse a cold zdraviti prehlad, ostati doma na toplem
to nurse a glass of wine počasi srkati vino
to nurse one's constituency pridobivati si volivce

nūtus -ūs, m (*nuere)

I. nagib(anje), sklanjanje navzdol, težnost: ut … terrena et umida suopte nutu et suo pondere … in terram et in mare ferantur Ci., rutundum ut caelum terraque ut media sit eaque sua vi nutuque teneatur Ci.; v pl.: terra … undique ipsa in sese nutibus suis coglobata Ci. —

II. occ.

1. kimanje z glavo, miganje z očmi, roko, prstom, mig(ljaj), namig, pomig: Ci. ep., L. idr., n. capitis Q., adnuit et totum nutu tremefecit Olympum V. (prim. Hom. Il. 1, 528—530), nutu vocibusque vocare C., signaque dat nutu O., nutu signisque loquuntur O., digitis nutuque locutus O., nutus conferre (dajati si) loquaces Tib., n. digiti Tert., nutibus loqui Hier., furtivis oculorum nutibis deluscentium greges post se trahunt Hier. (o vlačugah).

2. meton.
a) mig = odločna volja, samovolja, povelje, ukaz, zahteva: Lact., Amm., ad nutum praesto esse Ci. na mig, qui neget … hanc urbe, deorum immortalium nutu ac potestate administrari Ci., iura praetoris nutu atque arbitrio meretriculae gubernantur Ci., auctoritate atque nutu legum Ci., si qua res non ad nutum eius fit C., nutu eius geruntur omnia N., nutu Iunonis eunt res V., alterius sub nutu degitur aetas Lucr., sub nutu atque arbitrio alicuius esse, ad nutum imperiumque alicuius agere L.
b) privolitev, privoljenje, ugoditev: adnuite … nutum numenque vestrum invictum lampanis L., ego quoque simili nutu aut renutu respondere voto tuo possum Plin. iun., cum vellem nutum meum precibus tuis accomodare Ap.

nympha -ae, f (gr. νύμφη, gl. nūbō)

1. nevesta, mlada zakonska žena, mladenka, deklica, poseb. kot ljubica koga: grata ferunt nymphae pro salvis dona maritis O., se quoque nimpha tuis ornavit Iardanis armis O., Oebalis nympha (= Helena) O., nuptam Graeci appellant νύμφην Fest.

2. occ. nympha (Nympha), tudi nymphē -ēs, f nimfa, vila. Nimfe, Jupitrove hčere, polboginje, so poosebljene naravne sile, imenovane različno po svojih bivališčih v vrelcih, rekah, jezerih, gozdih, logih, drevesih, dupljah, na gorah in travnikih (prim. Nāïas, Nāïs, Nērēis, Orēas, Dryas, Hamadryas): si di sunt, suntne etiam Nymphae deae? Ci., qui aedem Nympharum incendit Ci., silvestria templa nympharum Lucr., Laurentes Nymphae, genus amnibus unde est V., Pelagi nymphae ali nymphae marinae, nymphae Pactolides, nymphae infernae paludis ali Avernales nymphae, nympha Pēnēis (= Daphne), Maenalis n. (= Carmenta), vocalis nymphe kličoča nimfa = Jeka (Eho), invenies, qui te (sc. Annam Perennam) nymphen Atlantida dicant O., nympharum habitu Suet.; nymphae Libethrides (gl. Lībēthrides) V. muze, ki so jim bili posvečeni navdušujoči vrelci; pesn. meton. morska voda: canaque sulphureis nympha natatur aquis Mart. (po nekaterih izdajah lympha).

3. buba, zlasti čebelina: cetera turba cum formam capere coepit, nymphae vocantur, ut fuci serenes aut cephenes Plin. (11, 48), fetus ipse inaequalis ut barbaris: alius evolat, alius in nympha est, alius in vermiculo, et autumno, non vere, omnia ea Plin. (11, 71).

o prep. (predlog z mestnikom)

1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
(v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
o pravem času provvidenzialmente
o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
PREGOVORI:
o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano

ō! (prim. v gr. ὦ, ὤ, got., nem. in sl. o! oh!)

1. interj. za vsako duševno stanje ali čustvo; z nom.: o vir fortis atque amiens Ter., o magna vis veritatis Ci.; z voc.: o fortunate adulescens Ci., o paterni generis oblite Ci.; z acc. (ki ga slovenimo z gen. ali voc.): o urbem venalem S., o me infelicem Ci., o hominem audacem Ter., o praeclarum custodem ovium, lupum (iron.) Ci.; pesn. tudi z gen. (kakor v sl.): o mihi nuntii beati Cat.; neodvisno od sklona: per o tua lumina … pulcherrime O., quid o tua fulmina cessant, summe deūm O.

2. samo znamenje za voc.: o furia Ci., o miser Ci.; pred relativnim stavkom: H., o qui res regis V. o ti, ki urejaš (usmerjaš, vladaš); postavljeno: vos o coetum, Tyrii, celebrate V.; pesn. zapostavljeno: spes o fidissima V.

3. (pred želelnimi stavki = o da bi (vendar, le), o če (ko) bi: Sen. ph., o vellem O., o si adesset V., o si mihi referrat annos Iuppiter V.

Opomba: Pred vokali v zevu je ō večinoma dolg: ō et de Latiā O., redko kratek: te Corydon, ŏ Aleri V.

oaza samostalnik
1. (območje v puščavi) ▸ oázis
2. (ozelenel prostor) ▸ oázisLjudje so proti gradnji stolpnic, saj bi tako izgubili edino zeleno oazo. ▸ Az emberek ellenzik a toronyházak építését, hiszen ezzel elveszítenék az egyetlen zöld oázist.Četudi je vaš balkon manjši, lahko z majhnimi triki naredite pravo oazo zelenja. ▸ Még ha az erkélye kisebb is, néhány apró trükkel zöldellő oázist hozhat létre.

3. (spokojen prostor; zatočišče) ▸ oázisZ malo domišljije si zato kar v zavetju doma pripravite oazo za razvajanje in polnjenje baterij. ▸ Így egy kis képzelőerővel oázist hozhat létre saját otthonában, ahol kényeztetheti magát és feltöltődhet.Cilj načrtovalcev centra je bil ustvariti oazo v hrupnem delu mesta. ▸ A központ tervezőinek a célja egy oázis létrehozása volt a város zajos részén.Povezane iztočnice: davčna oaza, oaza miru

ob at; by, along, on

ob treh at 3 o'clock
sestati se ob šestih to meet at six (o'clock)
ob sobotah on Saturdays
ob prvi priliki at the first opportunity
ob letu in a year, in a year's time, a year from today, a year today
ob takih okoliščinah under such circumstances
ob ves (svoj) denar sem I have lost all my money
ob vse so ga spravili he has lost everything (ali his all)
pri tem sem ob mojih 10 funtov I am ten pounds out of pocket over it
on je ob pamet he is out of his mind, he is not in his senses
si ob pamet? are you out of your senses?
hoditi gor in dol ob hiši to walk up and down by (ali outside) the house
to se samo ob sebi razume this is a matter of course
živeti ob kruhu in vodi to live on bread and water

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

ob-ātrātus 3 (ob in ātrātus iz āter) počrnjen, počrnel, potemnjen: nascens luna si cornu superiore obatrato surget, pluvias decrescens dabit Plin.

obcésten (-tna -o) adj. stradale; lungo la strada:
obcestni jarek fossato (laterale)
obcestni kamen paracarro; pietra miliare
geogr. obcestna vas villaggio che si estende in lunghezza
nareč. obcestno znamenje mestaina

občudovánje admiración f

občudovanja vreden admirable; digno de admiración, maravilloso
občudovanje samega sebe admiración f de sí mismo
ne priti iz občudovanja no salir de su admiración
zbuditi občudovanje causar admiración

občútiti (-im) perf. ➞ čutiti

1. sentire, avvertire; provare:
občutiti utrip srca sentire il battito del cuore

2. sentire, provare, capire

3. avvertire; accorgersi di:
na trgu se že občuti znižanje cen sul mercato si avverte già il calo dei prezzi

4. provare, sperimentare; risentire, soffrire:
občutiti gospodarsko krizo risentire la (della) crisi economica
občutiti pomanjkanje provare l'indigenza

5.
občutiti bolečino sentire, provare dolore
občutiti lakoto, strah avere fame, paura
občutiti kaj kot tuje sentirsi estraneo a qcs.

obdájati (-am) | obdáti (-ám)

A) imperf., perf.

1. cingere, circondare; coronare:
srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata

2. rivestire, coprire:
oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
obdati stole s prevleko rivestire i sedili

3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza

4. colmare (di):
obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori

B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori

obdóbje (-a) n periodo; tempo; lasso; epoca; età; astr. fase; pesn. stagione:
obdobje doraščanja il periodo della maturazione, della crescita
povojno obdobje dopoguerra
umrljivost za tuberkulozo se je v kratkem obdobju zmanjšala la mortalità per TBC si è ridotta in breve tempo
v obdobju enega leta in un anno
časovno obdobje lasso di tempo
obdobje med obema svetovnima vojnama l'epoca fra le due guerre
vmesno obdobje parentesi
pesn. pretekla obdobja le morte stagioni (Leopardi)

obdržáti guardar; mantener; conservar

obdržati v (lepem) spominu conservar (ali guardar) en (buena) memoria
obdržati v dobrem stanju conservar en buen estado
obdržati se na nogah mantenerse en pie
obdržite to zase (= molčite o tem)! ¡guárdeselo para sí!

obedecer [-zc-] pokoravati se, ubogati; popustiti (komu), ugoditi, ustreči, ustrezati; zgoditi se po volji

hacerse obedecer doseči, pridobiti si pokorščino
obedece al hecho de que... treba je pripisati dejstvu, da ...