Franja

lodge² [lɔdž]

1. prehodni glagol
nastaniti, vzeti pod streho, prenočiti koga, spraviti v zapor; spraviti, uskladiščiti (in v, with pri)
položiti, deponirati, shraniti, vplačati (with pri)
predati (oblast), pooblastiti, poveriti (with s, z)
pravno vložiti (tožbo, pritožbo) (with pri)
ekonomija odpreti (kredit); zadeti cilj (strel), dobro zadeti (udarec); poleči (žito)

2. neprehodni glagol
stanovati, nastaniti se (zlasti začasno), prenočiti; skriti se (divjad); zatakniti se, zaustaviti se (izstrelek)

to lodge o.s. nastaniti se, naseliti se
lodged behind bars v zaporu, za rešetkami
to lodge a stag spraviti jelena v brlog
to lodge information against prijaviti koga
to lodge a complaint vložiti tožbo, tožiti

loft² [lɔft] prehodni glagol
spraviti na podstrešje v kaščo; (golf) visoko zalučati žogo; poslati, žogo čez zapreko; imeti (golobe) v golobnjaku

log² [lɔg] prehodni glagol
razžagati na hlode
navtika vpisati krivca v ladijski dnevnik, naložiti krivcu kazen; prevoziti (število vozlov) na dan

Logenplatz, der, sedež v loži

logòtēt -éta m (gr. logos, tithemi) zgod. logotet, kancelar v srednjeveški Srbiji, Bosni in Dubrovniku

logotype [lɔgɔtip] masculin skupina črk, krajšav itd., zlitih v en tiskarski znak

logrolling [lɔ́grouliŋ] samostalnik
ameriško politična mahinacija, korupcija, pomoč v pričakovanju protiusluge

lòjiti -īm
1. lojiti, mazati z lojem
2. dial. neiskreno hvaliti koga v njegovi navzočnosti
3. lojiti očima ljubeznivo pogledovati: vidi kako loji očima glej, kako ljubeznivo pogleduje

Lokalverbot, das, prepoved vstopa v lokal

Lollard [lɔ́lə:d] samostalnik
pristaš Wycliffa v Angliji in Škotski (14., 15. stol.)

lombago [lɔ̃bago] masculin; glej lumbago trganje v križu

lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak

longinquus 3 (iz longus z obrazilom *-n̥ku̯o-, kot pri prop-inquus = gr. -απός, npr. ποδ-απός, ἀλλοδ-απός)

I. prostorsko in krajevno:

1. dolg, daljen, širen, prostran, obsežen: linea Plin., amnes T. z dolgim tokom, aequora Cl., oculorum acies Gell. daljnovidnost; subst. n. pl.: longinqua contueri Plin. daljnoviden biti. Klas. le

2. daljen = oddaljen, odročen: Lacedaemon Ci., ex locis tam longinquis Ci., regio C., ex longinquioribus locis C.; subst. n.: e(x) longinquo Sen. ph., Plin. od daleč, iz daljave; v pl.: saturi longinqua Tarenti V. daljne (oddaljene) tarentske loke, longinqua imperii T. oddaljeni deli cesarstva, longinqua sectari Plin. iun. stremeti za oddaljenimi stvarmi; enalaga: l. cura L. skrb za oddaljene stvari, legatio tam l. L. tako daleč poslano, vulnera Lucan. od daleč dobljene, bella Iust. z daljnim narodom.

3. daleč stran, zunaj, v daljnih krajih, v tujini bivajoč ali stanujoč, zunanji, inozemski, tuj: homo alienigena et longinquus Ci., externus hostis atque longinquus Ci., l. nationes, longinquiores civitates C., quod longinqua eoque ignotior gens erat L., piscis O.

4. drug, tuj = v nobeni zvezi (povezavi) s kom; kot subst. m. pl. drugi, tujci = sorodstveno nepovezani: in longinquos, in propinquos (sorodnike), in alienos (tujce), in suos (svojce) irruebat Ci. —

II. metaf. časovno:

1. dolg: in longum tempus differre Ci. za dolgo odložiti (odlagati), tempus longinquius N., spes l. T. daljnosežno.

2. dolg = dolgotrajen: dolor, observatio Ci., consuetudo, oppugnatio C., morbus L., militia L., T., victoria L., amor Pr., febres Plin.

3. star, starinski, starodaven: monumenta Plin. — Od tod adv.

1. longinquē
a) daleč, daleč proč: l. ab domo bellum gerere Enn. ap. Non., longinquius … absit Gell.
b) starinsko, po starem, staroveško: longinque scribere Fr.

2. adv. abl. n. sg. longinquō dolgo (časa): l. abesse, l. absens Dig.

3. adv. acc. sg. n. longinquum dolgo: l. loqui Pl. na dolgo in široko.

longitrōrsus, adv. (kontr. iz *longitrōvorsus, kar je nastalo iz longus in vortere, vertere) v dolžino: P. F.

longitudinalement [-nalmɑ̃] adverbe po dolžini, v smeri dolžine

fendre longitudinalement razklati po dolžini
couper longitudinalement podolgem prerezati

longōdēs, m (morda iz gr. λογχοειδής) v obliki sulice: ob eamque rem de choro sororum expulsa maerens crinem solutum gerit, quae cometes appellatur sive longodes, quia in longitudinem producitur, sive xiphias quia gladii mucronis effigiem producit Hyg.

loo [lu:] samostalnik
kvartanje, kjer se dolg plačuje v skupno blagajno
pogovorno stranišče

look up

1. neprehodni glagol
pogledati kvišku, pogledati gor
ekonomija, sleng popravljati se, obračati se na bolje

2. prehodni glagol
obiskati, poiskati; poiskati v knjigi; spoštovati, občudovati (to)

to look s.o. up and down premeriti koga z očmi

loom³ [lu:m] neprehodni glagol
pojaviti se v daljavi; videti se v nadnaravni velikosti; ležati na duši, težiti

to loom large grozeče se dvigati

lopàtār -ára m
1. lopatar, kdor dela lopate, kdor dela z lopato
2. dial. mlin, ki ima kolo z lopaticami: uz potok stare vrbe i među njima mlin lopatar
3. dial. sneg, ki pada v debelih kosmih
4. jelen lopatar zool. evropski damjak, Dama dama