Franja

Ērillus (Hērillus) -ī, m (Ἤριλλος) Eril (Heril), stoik iz Kartagine ok. l. 260, Zenonov učenec, ki mu je bilo znanje največja dobrina: Ci., Lact. Njegovi učenci Ērillī (Hērillī) -iōrum, m erilovci (herilovci): Ci.

ēripiō -ere -ripuī -reptum (ē in rapere)

1. iztrg(ov)ati, odtrg(ov)ati, izdreti (izdirati): familiaris sui telum eripuit N. Od kod? z abl.: ensem vaginā, ferrum vaginā V., viscera vivis (pecudibus) eripiunt V.; s praep.: tibias ex ore Pl., deos ex aedibus suis Ci., sacra ex incendio L. epit., faces de manibus Ci., torrem ab igne O., ensem a femine V.; pesn.: orationem alicui ex ore Pl., ali vocem ab ore loquentis V. vzeti komu besedo iz ust, sam spregovoriti, eripiunt subito nubes caelumque diemque ex oculis V. zakrijejo in zatemnijo nebo; z dat. personae: tune hinc eripiare mihi? V. ti da bi mi ušel? oculis eripi O. izginiti izpred oči, oculos alicui eripere. H.

2. vzeti, po sili vzeti, jemati, ugrabiti, upleniti, uropati: ne lucem hanc eripere cupiat Ci., scaphia confiteris erepta? Ci., mortalem formam eripere V., prospectum oculis, mentem, auxilium, coniugem V., pecuniam alicui, animam, vitam S., victoriam ex manibus, legis praesidium, probitatem, faciundi licentiam S., velis armentisque ereptis omnis usus navium uno tempore eriperetur C.; s praep.: hereditas erepta a liberis Ci., ornamenta ex fanis erepta Ci.; tudi z dat.: eripies pupillae togam? Ci., eripere pellem iuvenco V. odreti ga, pudicitiam militi Ci.; pren.: hunc mihi timorem eripe Ci., errorem, dolorem eripere Ci., posse loqui eripitur O. vzame se ji možnost govorjenja; occ. (o usodi, smrti idr.) koga ugrabiti, pobrati; poseb. pogosto v pass., ki se bolje sloveni z act.: quae virum … subito de sinu civitatis eripuit Corn., saevus et illum exitus eripuit Iuv., lux et eum ereptura vitā Amm..; ereptus fato V., uxorem sibi fato ereptam L., si fatis erepta fuisses O., in ipso robore aetatis eripior Cu. in flore aetatis ereptus rebus humanis (dat.) Cu. človeštvu (svetu) odvzet, paene vobis ereptus sum Cu.; tudi abs.: primā erepta iuventā est V. v zgodnji mladosti, erepto patre Cu. po očetovi smrti, Scipio … ereptus, vivit tamen Ci. čeprav mrtev, vendar živi, primis coniux ereptus in annis Val. Fl., matre mihi ereptā Q., Marcellum flagrantibus plebis studiis intra iuventam ereptum T., morte ereptus Amm., v pomenu usmrtiti, v pass.: reppulit erepto cunei ductore Menalca Stat.

3. odtegniti koga čemu, oteti koga (kaj) iz česa, rešiti koga (kaj) koga, česa, osvoboditi koga (kaj) česa, od česa: eripe me Val. Fl.; (redko) s samim abl.: eripere flammā (igne O.) Palladium Ci. oteti iz ognja; pren.: se flammā eripere Ci.: s praep.: eripere aliquem ex istorum insidiis et mucronibus Ci., aliquem e flamma atque ferro ac paene ex faucibus fati Ci., servos ex media morte Ci., se ex pugna, se ex infamia, se ex hoc iudicio vi Ci., eripere aliquem ex (e) periculo C., S., ereptus e manibus hostium C., me ex manibus impiis eripite S., eripere aliquem ex manibus impiorum Cu., aliquem ex servitute S., aliquem ex obsidione L., eripere se ab illa miseria Ci., filium a morte Ci., de severitate istum Ci., aliquem de Macedonum manibus Val. Max.; aliquem umeris (abl. instrumenti, na ramah) per flammas et tela V.; z dat.: civitatem periculis ereptam esse S., eripere aliquem morti, se leto V., se pugnae V., se hosti L., se hosti fugā Cu., se sequentibus L. odtegniti se zasledovalcem, fatis eripi O., eripi praesenti periculo Cu., eripere se calamitatibus, se huic servituti Sen. ph., qui te legibus atque urnae dira eripuere minanti Sil., se quam primum contumeliis eripere Suet.; pesn.: eripe te morae H. odtegni se obotavljanju = ne obotavljaj se, nutans distorquensque oculos, ut me eriperet H. da bi me rešil (nadležnega spremljevalca), eripe fugam V. reši si možnost bega = reši se, dokler je še čas, vix tamen eripiam (= impediam), … velis quin … H., illis eriperes verbis mihi sidera caeli lucere Tib. bi me mogel pripraviti ob vero, da … svetijo. S finalnim stavkom: per eos se eripuit, ne causam diceret C. se je odtegnil zagovoru (sodni obravnavi).

Eritreja samostalnik
(država) ▸ Eritrea

erkennbar opazen, razpoznaven, spoznaten, viden (klar erkennbar jasno viden); erkennbar aus razviden iz

ērō (hērō, aerō) -ōnis, m (gr. αἴρων: αἴρω, ἀείρω) iz ločja spleten koš za pesek: Vitr., Plin.

erregt razburjen (vor od); Elektrizität vzbujen; erregt vor Zorn, Empörung: ves iz sebe od jeze/ogorčenja; Tierkunde , Medizin vzdražen, vzburjen

errō -āre -āvī -ātum (iz *ersājō, *ersō, indoev. kor. ers raztekati se, bloditi; prim. gr. ἄψορρος nazaj gredoč, ἄψορρον nazaj; prim. tudi lat. rōs)

1. bloditi, klatiti se, potepati se, vlačiti se, potikati se po svetu (nerad): Cu., Val. Fl., Iuv., Sil. idr., era errans Enn., dum ego propter te errans patria careo demens Ter., cum vagus et exsul erraret Oppianicus Ci., errans lalitansque Hirt. potikajoč in skrivajoč se, erramus tempestatibus acti V., versūs ructatur et errat H. (gl. ructō), errare dumis, tecto, pelago V., silvis et urbibus V., errare circum maria, circum litora, in silvis, in undis V., mille meae Siculis errant in montibus agnae V., inter audaces lupus errat agnos H., errare circum villulas Ci. ep., in terris O., per nemus O., in ignotis locis nocte Q.; (o brejem govedu): exactis gravidae cum mensibus errant V. opletajo, se gugajo; (o zvezdah) premikati se: hic canit errantem lunam solisque labores V., stellae errantes Ci., ali sidera errantia Plin. premičnice, stellae vagantur et errant H.; (o vodovju): Sen. tr., Cocytos errans H., tardis … flexibus errat Mincius V. se počasi vije, Aufidus curvo circum errat gurgite ripas Sil., errat pontus anceps Val. Fl.; (o zemlji idr.): errans tellus (= Delos) V., scopuli errantes Val. Fl.; redko trans. prebloditi, blodeč prehoditi (le v pt. pf.): errata litora V., erratae terrae O., erratus orbis Val. Fl.; brezos.: male … erratur in agris V. Pren.: erro (= dubito ne vem), quam insistas viam Pl., oculi errantes V. blodne, nemirne oči (umirajočih), lumina errantia Pr., errantes genae Pr. drhteča, ad frontem sparsos errare capillos Pr. vihrajo, errans dextra V. tresoča se, errat aurīs et tempora circum crebra manus V. frči, errantes hederae V. ovijajoči se bršljan, ignis errat pulmonibus O. se širi, ne tuus erret honos O. da bi … ne bila negotova, fama rumoribus errat O. o tem gredo negotove govorice, dubiis affectibus errat O. omahuje, je neodločen, sententia errans et vaga Ci. omahujoče, inter recens et vetus sacramentum errare T. omahovati, errabat … per agmina murmur Sil.

2. occ. zabloditi, zaiti, zahajati, pot zgrešiti: homo, qui erranti comiter monstrat viam Enn. ap. Ci., errare viā V.

3. pren. (z)motiti se, premotiti se: ne erres, ne erretis Kom., erras, si id credis Ter., probe (pervorse) errare Pl., ceterum homines superbissumi procul (zelo) errant S., valde, vehementer errare Ci., erravit, lapsus est Ci., cuiusvis hominis est errare Ci. vsak človek se lahko zmoti, fateor me errasse Ci., errare cum multis Ci., totā viā Ter., ali toto caelo Macr. povsem se motiti, hic de nostris verbis errat Ter., errare a vero Lucr. zaiti od … , in hoc errat uno, quod existimat Ci., errare in rerum ordine Q.; brezos.: si erratur in nomine Ci., et in cognomine erratum sit L., tutius circa priores vel erratur Q.; v pogovornem jeziku z acc. neutr. pron.: quid (v čem) erro? Pl., mone, quaeso, si quid erro Pl., hoc (v tem) tu errasti Ter.; v pass.: si nihil esset erratum Q.; pesn. z acc. pronominis: errabant tempora O. motili so se v času; occ. grešiti, pregrešiti se: erravit, temere fecit Ci., te errantem … persequi S., postquam erasse regem … deprecati sunt S., stultitiā errare, in amicitia errare H., adseverat … legiones … non ultra verba ac voces errasse T. — Od tod subst. pt. pf. errātum -ī, n

1. zmota: erratum meum, tuum (v računanju) Ci., peterem veniam errato L. Caecilii Ci., illud de Flavio est erratum Ci.

2. zabloda, pregrešek, hiba, napaka: Amm., errata aetatis meae (moje mladosti) Ci., Dionysius se adulescens inretierat erratis Ci., inlustris viri ne minimum quidem erratum cum maxima laude coniungere Ci., quo facilius errata officiis superes S.

ersehen^* videti, razvideti, razbrati (aus iz)

ēruptiō -ōnis, f (ērumpere)

1. buknjenje, izbruh: Plin., Sen. ph., eruptio Aetnaeorum ignium Ci.

2. occ.
a) voj. zagon, udar, napad iz (mesta), udar nad sovražnika, izskok: Col., Q., Suet., eruptionem temptare C., ab eruptionibus cavere C., eruptionem facere C. ven planiti, noctu eruptione facta N., eruptiones oppidanorum L. Od kod?: tua Mutinā eruptio Ci. iz Mutine, ex oppido L. Kam?: in hostes L. napad na … , in provinciam C.
b) medic.: iztok, odtok bolezen povzročajočih snovi, izpuščaj: Plin.
c) (o rastlinah): (pri)klitje: semen prima eruptione agnoscitur Plin.

3. pren. izbruh = začetek: silentii Sen. rh., vitiorum Sen. ph.

ēruptor -ōris, m (ērumpere), voj. = napadalec (iz tabora, mesta): Amm.

erwachsen^*1 zrasti, odrasti; erwachsen aus izvirati iz, slediti iz; nastajati zaradi, poroditi/porajati se (iz), izrašcati iz; Recht in Rechtskraft erwachsen postati pravnomočen

erzählungsweise: erzählungsweise hören zvedeti iz pripovedovanja

ēsca -ae, f (iz *ēdsquā, ēdssca: edere)

1. jed, hrana, živež, krma, piča: Pl., Col., P. Veg., nec (dii) iis escis aut potionibus vescuntur (ali utuntur) Ci., (volucres) ipsas (apes) volantīs ore ferunt dulcem nidis inmitibus escam V., hirundo, pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., memor illius escae H., prima esca Pl., H. prva jed, ki se prinese na mizo; pren.: auriculis alienis colligis escas Pers. slo, slast.

2. occ.
a) vaba: Pl., O., Petr., Mart.; pren.: esca est meretrix Pl., Plato „escam malorum“ appellat voluptatem Ci., voluptates … escae malorum Ci. fr.
b) netivo: Isid.

Opomba: Gen. sg. escas: L. Andr. ap. Prisc.

escala ženski spol lestev; stopnišče; lestvica, merilo, skala; mera, razmerje; stopnja, vrsta; seznam; vmesno pristanišče, skladišče

escala de cuerda lestev iz vrvi
escalas paralelas bradlja
hacer escala pristati v vmesnem pristanišču
en gran escala v veliki meri (obsegu)

escalope [ɛskalɔp] féminin zrezek

escalope de gibier, de thon zrezek iz divjačine, iz tunine
escalope de veau telečji zrezek
escalope panée, sautée paniran, pečen zrezek

escape¹ [iskéip] samostalnik
pobeg, odrešitev, osvoboditev; iztekanje, uhajanje, izhlapevanje; izhod v sili; podivjana vrtna rastlina

to have a narrow (ali a hair-breadth) escape za las uiti
to make one's escape zbežati, rešiti se
fire escape požarne stopnice, požarna lestev
escape literature literatura, ki omogoča umik iz realnosti

escroquer [ɛskrɔke] verbe transitif oslepariti, ogoljufati; preslepariti; opehariti; ukrasti

escroquer de l'argent, une signature à quelqu'un sleparsko iz koga izvabiti denar, podpis
escroquer un dîner à quelqu'un sleparsko priti zastonj do večerje pri kom

esej samostalnik
1. (literarno delo) ▸ esszéV slovenščini je objavil osem zbirk esejev in šest pesniških zbirk. ▸ Szlovén nyelven nyolc esszégyűjteményt és hat verseskötetet jelentetett meg.

2. šolstvo (pisni izdelek) ▸ esszéZ esejem iz materinščine se 5. maja začenja spomladanski del splošne mature. ▸ Május 5-én kezdődik az általános érettségi tavaszi vizsgaidőszaka az anyanyelvi esszével.
Povezane iztočnice: razpravljalni esej, interpretativni esej, maturitetni esej

esercizio m (pl. -zi)

1. opravljanje, usklajanje:
esercizio di una professione opravljanje poklica
esercizio di un diritto uveljavljanje pravice

2. urjenje, vaja, vadba:
esercizio della memoria urjenje spomina
esercizi fisici telesne vaje
eseguire un esercizio vaditi
essere fuori esercizio biti iz vaje, ne biti v formi
esercizi spirituali duhovne vaje

3. vodenje podjetja, obrata; podjetje, obrat:
spese d'esercizio stroški poslovanja, obratovalni stroški
esercizio pubblico javni lokal

4. poslovno leto:
bilancio dell'esercizio 1996 obračun poslovanja v letu 1996

esorcizzare v. tr. (pres. esorcizzo) relig.
esorcizzare qcn. zarotiti koga, izganjati duhove iz koga