Franja

epiraedium (epirēdium) -iī, n (hibrid iz ἐπί in raeda, rēda) gož, jarmovka: Iuv., Q.

epitogium -iī, n (hibrid iz ἐπί in toga) neka vrhnja obleka nad togo: Q.

éponge [epɔ̃ž] féminin (morska) goba

éponge artificielle, synthétique umetna goba
éponge de caoutchouc goba iz kavčuka, gume
éponge de toilette umivalna, toaletna goba
pêcheur masculin d'éponges lovec na gobe
serviette féminin éponge frotirka
tissu masculin éponge frotirno blago
avoir une éponge dans le gosier, boire comme une éponge (familier) piti ko goba
passer une éponge mouillée sur le tableau obrisati tablo z mokro gobo
presser l'éponge (figuré) ožeti (koga) kot limono, molsti (koga)
passons l'éponge là-dessus pozabimo to!
passer l'éponge sur quelque faute oprostiti, pozabili, ne več govoriti o neki napaki

epops epopis, m (gr. ἔποψ) vodeb, smrdokavra: Ps.-V. (Cul.), O. Iz acc. ἔποπα je nastala lat. oblika upupa; gl. to geslo.

épouser [epuze] verbe transitif poročiti, vzeti za ženo, za moža; poročiti se (quelqu'un s kom); figuré pridružiti se, priključiti se (quelque chose čemu)

s'épouser poročiti se
épouser par amour, pour sa fortune poročiti se iz ljubezni, zaradi njenega (njegovega) denarja
épouser la cause de quelqu'un, de quelque chose potegniti s kom, priključiti se čemu
épouser une grosse dot priženiti veliko doto
épouser la forme privzeti obliko, podobo (de quelque chose česa); prilagoditi se, slediti (de quelque chose čemu)
épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si, privzeti, deliti ideje neke osebe
épouser quelqu'un en premières, en secondes noces poročiti koga v prvem, drugem zakonu
épouser le parti, la querelle de quelqu'un potegniti s kom

epruvet|a [é] ženski spol (-e …) kemija das Reagenzglas, die Eprouvette, das Glasröhrchen
otrok iz epruvete das Retortenbaby

épuisement [epɥizmɑ̃] masculin izčrpanost, izčrpanje (zemlje, rudnika itd.); utrujenost

pompe féminin d'épuisement črpalka
épuisement des eaux d'une mine črpanje vode iz rudnika
épuisement physique, cérébral telesna, duševna izčrpanost
état masculin d'épuisement complet stanje popolne izčrpanosti
tomber dans l'épuisement biti ves izčrpan, zrušiti se od preutrujenosti

equilibrio moški spol ravnotežje, ravnovesje; duševni mir

sacar del equilibrio spraviti iz ravnotežja
llevar a/c en equilibrio (sobre la cabeza) na glavi nositi (breme)
guardar el equilibrio obdržati ravnotežje
perder el equilibrio izgubiti ravnotežje

equīnus 3 (equus) od konja, konjski: Val. Fl., Plin., lac Varr., saeta Ci. konjska dlaka, žima, nervus V. tetiva iz konjske žime, sanguis, cervix, cauda H., iuba O., pedes (kopita) O., crista (rep) V., pullum Q., pecus Varr., Vop., Amm. čreda konj, konji; pesn.: fidis ope equina O. zaupaš hitrosti konj.

ērādō -ere -rāsī -rāsum izpraskati, odstrgati: Plin. iun., Suet., rostris eradunt terram Varr., eradere muscum Col., genas Pr. obriti; occ. Merulam albo senatorio erasit T. je dal črtati iz imenika senatorjev; pren.: eradenda elementa cupidinis pravi H. je treba zatreti, iztrebiti, tako tudi eradere curam habendi corde Ph., vitia Sen. ph., tempora vitae O. porabiti.

Erebus -ī, m (gr. Ἕρεβος tema) tema, temina = podzemlje, spodnji svet: O., Val. Fl., Amm., Erebi de sedibus imis V. iz najtemnejših podzemeljskih krajev; pooseb. Erebus Ereb, bog teme, Kaosov (Chaos) sin, ki je s svojo sestro Nočjo (Nox) rodil Dan (Dies): Ci., O., tonat ore deos, Erebumque Chaosque … V. Od tod adj. Erebēus 3 podzemeljski: Ps.-V. (Cul), O.

ērēpō -ere -rēpsī -rēptum,

I. intr.

1. zlesti, splaziti se iz česa: sub terra Pl., ex maceria Varr., e ruinis domūs Sen. ph., a cubili Sen. ph.; pren. iziti, na dan priti, pokazati se: in capite eius subito veluti cornua erepserunt Val. Max., pecunia … circum paupertatem plurimum morae habet, dum ex illa erepat Sen. ph.

2. zlesti, splezati po: per aspera (po klečeh na morski obali) Sen. ph., per aspera et devia ad aliquem Suet., in sociam puppim Lucan., in editas sublimitates Amm.; pren. (o stvareh) vzdigati se: per obliquas erepit porticus arces Stat.

— II. trans.

1. prelesti: agrum Iuv.

2. splezati, priplezati do vrha česa, povzpeti se na kaj: montes, quos numquam erepsemus (= erepsissemus) H.

Erfahrung, die, izkušnja, izkustvo, praksa; die Erfahrung machen/in Erfahrung bringen ugotoviti; aus Erfahrung iz izkušenj; kaum Erfahrung haben imeti malo izkušenj; Erfahrung machen pridobiti si izkušnje

erfahrungsgemäß erfahrungsgemäß so sein: po izkušnjah, kot nas uče izkušnje, wissen: iz izkušenj; Naturgeschehen: izkustveno potrjen

Erfahrungsweg, der, auf dem Erfahrungsweg na izkušnjah, iz izkušenj

ergā, praep. z acc., ki mu jo Kom. pogosto zapostavljajo (gl. ergō)

1. (krajevno) proti, v bližini koga ali česa: nostras erga aedes Pl., Sura, quae med erga aedes habet Pl. tja proti meni, machinamenta … erga regiam capitis constituta esse Ap.

2. v povezavi z, glede na, do, za; v klas. lat. le v dobrem pomenu: Iuv., Plin. iun., benevolum erga se Pl., erga me merita est Pl., erga nos, me erga, te erga, amicum erga Pl., se erga Ter., ut erga duces satis gratus iudicarer Ci., summo erga vos amore Ci. iz … ljubezni do vas, Milonis erga me merita Ci. zasluge zame, qua pietate erga deos immortalīs ese soleant Ci., fides erga plebem Romanum Ci., perpetuā erga populum Romanum fide C., fides erga Athenienses N., nullum erga me benevolentiae pignus Cu., tua erga me munera (storitve) T., suprema erga memoriam filii sui munia (dolžnosti) T. Poznejši pisci rabijo besedo
a) splošno: erga sua bona satis cautus Cu. glede na svojo korist, ea prima Tiberio erga pecuniam alienam diligentia fuit T., anxii erga Seianum T.
b) v slabem pomenu = contrā, proti, zoper: si quid med erga falsum dixeris Pl., quae numquam quidquam erga me commerita est (ni … zakrivila) Ter., erga eum odium N., erga eum invidia T., fastu erga epulas T., alienato erga Vespasianum animo T.

ergeben^* dati, dajati; izkazati se pri (eine Nachprüfung ergab pri preverjanju se je izkazalo); ein Verhältnis: nastati, dobiti (die Buchstaben ergeben ein Wort iz črk dobimo besedo); sich ergeben vdati se, predati se, izkazati se; sich ergeben aus slediti (iz); sich ergeben in (sich fügen in) vdati se v; sich einer Sache ergeben predati se (čemu); dem Spiel, Trunk: zapasti

ergō (iz ē regō [prim. regiō] ali ē rogō = „iz smeri“; najbrž nova tvorba, podobna ultrō: ultrā, je obl. ergā)

I. praep. z gen. (ki se mu zapostavlja) zaradi, spričo: quoius rei ergo Ca., ne mulieres lessum funeris ergo habento Tab. XII ap. Ci., eiusque victoriae ergo (se) Apollini id donum dedisse N., formidinis ergo Lucr., L., donari virtutis ergo Formula ap. Ci., neu quis dono militari virtutis ergo donaretur SC ap. L., illius ergo venimus V. zaradi njega; (prim.: „ ergo“ productum idem significat, quod χάριν, gratiā, causa P. F.)

— II. conj. (pesn. ergŏ) zato, (za)torej, potemtakem, tedaj, log. sklepajoč

1. na začetku ali na drugem mestu povednega stavka: unus homo nobis cunctando restituit rem, ergo plusque magisque viri nunc gloria claret Enn., negat haec filiam me suam esse, non ergo haec mater mea est Pl., Quod est aliud in illa provincia genus hominum? Nullum! Ergo ab universa provincia diligitur Ci., Quis tam esset ferreus, qui eam vitam ferre posset … ? Verum ergo illud est, quod a Tarentino Archyta … dici solitum … Ci., accusatus ergo est proditionis, quod … N., ergo dicemus V., ergo pauper eris H. no, potemtakem ostaneš berač, quod excidit ore pio, coniunx, scelus? ergo ego … O., sequitur ergo Cu., Optimum erat negare; sed non potest: occidit ergo (Milo Clodium) aut iure aut iniuriā Q.; pleonastično: ergo igitur Pl., itaque ergo Ter., igitur ergo L., Ap.

2. kot vstavek: non est ergo analogia Varr., Italiā prohibetur, exsulat; non tu ergo hunc patriā privare, sed vitā vis Ci.

3. v vprašalnem stavku: cur ergo, quod scis, me rogas? Pl., ergo, inquiet aliquis, donavit? Ci., unde ergo hoc intellegi potest? Ci. od kod neki? numquam ergo familia nostra quieta erit? S., dedemus ergo Hannibalem? L., quid ergo (= τί νῦν) kako pa? (za)kaj torej?: quid ergo? haec quis tulit? Ci., quid ergo? audacissimus ego ex omnibus? Ci., quid ergo est? H. kaj torej sledi iz tega?

4. pri imp.: tace ergo Pl., date ergo istum symbolum illi Pl., desinite ergo C., ergo age, care pater V., accipite ergo V., ergo omitte H.

5. obnovitev prekinjene misli: tres viae sunt ad Mutinam, quo … ; tres ergo (torej), ut dixi, viae Ci., ergo iter inceptum peragunt V.

erhellen osvetliti, osvetljevati; erhellen aus slediti iz

ēricius -iī, m (nam. hēricius iz ēr [prvotno *hēr] = gr. χήρ; indoev. kor. g̑her sršeti, ščetiniti se, ščetinast; prim. lat. horrēre, hirsūtus, hirtus)

1. jež: Varr. ap. Non., Vulg., Isid.

2. pren. (voj.) jež, z železnimi ostmi ali zobmi okovano bruno za odvračanje sovražnikov, rogatka: S. ap. Non., erat obiectus portis ericius C.