Franja

grana ženski spol košeniljka; škrlatno blago

rojo como una grana rdečkot rak
ponerse como la grana močno (do ušes) zardeti, ves rdečpostati
labias granas živo rdeče ustnice

granado zrnat; slaven; zrel; lep; noseča (ženska)

lo más granado (granadito) de la sociedad smetana družbe
granado m granatovec

grancassa f veliki boben:
battere la grancassa pren. delati hrupno propagando

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

grandezza f

1. velikost; širina:
la grandezza di un edificio velikost stavbe
riproduzione in grandezza naturale posnetek v naravni velikosti
la grandezza della piazza era impressionante velikost trga je bila osupljiva

2. veličina, plemenitost, odličnost:
l'antica grandezza di Roma nekdanja veličina Rima
grandezza d'animo velikodušnost

3. pomp, razkošje, sijaj, čast:
manie di grandezza častihlepnost, nečimrnost

grandine f

1. meteor. toča

2. pren.
una grandine di ingiurie, di calci toča žaljivk, brc
c'è passata la grandine tod je pustošila toča, tukaj je pravo razdejanje; pren. šalj. v hipu je bila shramba, miza opustošena
batterci la grandine pognati, zapraviti premoženje

3. kulin. (vrsta drobnih testenin) ○

grandir [grɑ̃dir] verbe transitif povečati, zvišati, figuré povišati, povzdigniti; verbe intransitif posta(ja)ti večji, večati se, (z)rasti

se grandir delati se večjega, povišati se
cet enfant a grandi de cinq centimètres ta otrok je zrasel za 5 cm
l'inquiétude ne fait que grandir vznemirjenost vse bolj raste
grandir en force, en beauté, en sagesse postati močnejši, lepši, pametnejši
le succès l'a grandi à ses propres yeux uspeh ga je povišal v njegovih lastnih očeh
elle s'est grandie en se haussant sur la pointe des pieds napravila se je večjo, s tem da se je dvignila na prste

granjear spraviti v kaščo, nakopičiti; pridobiti si

granjear(se) la voluntad (de) (koga) zase pridobiti
granjearse generales símpatías pridobiti si splošne simpatije

grano moški spol zrno; žito; peška; zrno toče; medicina osepnica, koza; ogrc; gran (lekarniška utež); majhna količina; izbor, najboljše

grano de arena peščeno zrno
grano de cacao kakavovo zrno
grano de naranja oranžen krhelj
apartar el grano de la paja ločiti zrno od plevela
sacar grano imeti korist (od)
con su grano de sal s premislekom
¡ahí es un grano de anís! to ni tako preprosto!
¡al grano! k stvari!
granos pl žito

grappe [grap] féminin

1. grozd; gruča; (= grappe de raisin) vinski grozd

grappe d'enjants, humaine gruča otrok, ljudi

2. rape, podsed (konjska bolezen)

3. zmlet broč (barvilo)

mordre à la grappe (familier) ugrizniti v kaj, pristati na kaj; zagrabiti za kaj

gras, se [gra, s] adjectif masten, tolst, debel, dobro rejen; zamaščen, zamazan; spolzek (cesta); familier sočen, figuré masten, kvantaški, nespodoben; masculin mastno, mastnost, mastno mesto

jour masculin gras mesni dan, pluriel pust(ni čas)
mardi, dimanche masculin gras pustni torek, pustna nedelja
eaux féminin pluriel grases pomije
bêtes féminin pluriel grases pitovna živina
matière féminin grase maščoba
mets masculin gras mesna jed
plantes grases féminin pluriel kakteje
pavé masculin gras spolzek tlak
terre féminin grase ilovica
paroles féminin pluriel grases nespodobne besede
gras masculin de la jambe meča
gras à fondre, à lard, comme un moine, comme un porc debel kot prašič
de grases moissons féminin pluriel obilna žetev
aimer le gras rad jesti mastno
avoir la langue grase nerazločno govoriti
dormir, faire la grase matinée pozno zjutraj vsta(ja)ti
faire gras, manger gras mesno jesti (ob postnih dnevih)
faire ses choux gras de quelque chose imeti korist od česa
parler gras kvantati
recevoir un gras dobiti udarec
tourner au gras postajati debel

grattare

A) v. tr. (pres. gratto)

1. praskati, čohati:
grattarsi la testa praskati se po glavi
grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
grattare il formaggio strgati sir
grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

3. pren. pog. ukrasti, suniti:
si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami

gratter [grate] verbe transitif (s)praskati, (o)strgati; (iz)radirati; populaire (o)briti; pretepsti; okrasti; populaire prehiteti; verbe intransitif garati; srbeti; napraviti si majhen, nezakonit dobiček

se gratter praskati se, populaire (o)briti se
gratter à la porte (po)trkati na vrata
gratter l'épaule à quelqu'un prilizovati se komu, dobrikati se
(familier) gratter du violon, de la guitare igrati na violino, na kitaro
gratter du pied la terre nestrpno kopitati po zemlji (konj); il gratte le pavé (populaire) zelo slabo mu gre
j'aimerais mieux gratter la terre avec mes ongles rajši bi kamenje na cesti tolkel
(familier) il gratte quelques billets sur chaque commande pri vsakem naročilu si prisvoji nekaj bankovcev (denarja)
(populaire) il gratte du matin au soir gara od jutra do večera
ça me gratte srbi me
(populaire) il les a tous grattés au poteau d'arrivée vse (jih) je prehitel na cilju
se gratter l'oreille praskati se za ušesom
qui se sent galeux se gratte! kogar srbi, naj se praska!

gratuità f

1. brezplačnost

2. pren. neosnovanost:
la gratuità di un'asserzione neosnovanost trditve

gravare

A) v. tr. (pres. gravo) obremeniti, naložiti (tudi pren.):
gravare gli alunni di compiti naložiti učencem naloge
gravare i cittadini di tasse državljanom naložiti davščine
gravare la mano su qcn. koga prestrogo kaznovati

B) v. intr. pritiskati:
l'arco grava sui pilastri lok pritiska na stebre; vsa teža loka je na stebrih
tutte le spese gravano su di me vsi izdatki so na mojih plečih

grave

A) agg.

1. težak:
carico grave težek tovor
sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

3. nizek (glas):
nota grave nizka nota
accento grave jezik krativec, gravis

4. resen, težaven, težak, hud:
un grave disagio huda nadloga
persona grave nadležna, sitna oseba
accusa grave težka obtožba
essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
malato grave težek bolnik

5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
atteggiamento grave preudarno vedenje

6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
voce grave pridvignjen glas
stile grave svečan, vzvišen slog

B) m

1. fiz. telo:
caduta dei gravi padanje teles

2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
stare sul grave delati se važnega

graveur [-vœr] masculin graver, vrezovalec

graveur sur acier jeklorezec
graveur sur bois lesorezec
graveur au burin, sur cuivre, en tailledouce bakrorezec
graveur à l'eau forte, à la pointe sèche vrezovalec radirank
graveur de musique vrezovalec not

gravezza f

1. teža, težkost (tudi pren.):
la gravezza di un cibo težka prebavljivost jedi

2. pren. nadloga

3. star. davek, dajatev

gravità f

1. resnost, težavnost:
la gravità della situazione resnost položaja

2. ostrost, ostrina:
la gravità di una pena ostrost kazni

3. obseg, razsežnost, velikost:
la gravità delle perdite subite obseg izgub

4. resnobnost, strogost, dostojanstvo, dostojanstvenost:
parlare con gravità dostojanstveno govoriti

5.
forza di gravità fiz. sila težnosti

gravitácija (-e) f

1. fiz. gravitazione

2. ekst. il gravitare; orientamento:
gravitacija vasi k mestu il gravitare delle campagne verso la città