Franja

primero prvi, prejšnji, nekdanji, prvoten

primera clase prvi razred
primera cura (med) prva pomoč
primera enseñanza osnovnošolski pouk
primera salida (gled) prvi nastop
el primero prva zapoved
el estado primero prvotno stanje
primera(s) prueba(s) prvi odtis
a primera hora zgodaj
de primero sprva, najprej; poprej
de primera odličen, sijajen
lo primero glavna stvar, najvažnejše
a primeros de mayo v prvih majskih dneh
hasta primeros del (mes) próximo do začetka prihodnjega meseca
al primero que se presente (ali que llegue) komur koli; prvemu prišlecu

prímež (-a) m teh. morsa, morsetto; obrt. strettoio:
čeljusti primeža le ganasce del morsetto
pren. imeti koga v primežu mettere qcn. con le spalle al muro, stringere qcn. alle corde
cevni primež morsa per tubi
kovaški primež morsa da fabbro
paralelni primež morsa parallela
ročni primež morsetto

primo

A) agg.

1. prvi:
di primo grado prve stopnje
il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
per primo (kot) prvi:
l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

2. prvi, začeten:
a bella prima takoj
a prima vista na prvi pogled
a tutta prima, sulle prime sprva
il primo dopoguerra prva povojna leta
in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
prima maniera iz začetnega obdobja:
un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

3. prvi, glaven, osnoven:
il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
albergo di prima categoria hotel A kategorije
viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
il primo cittadino predsednik Republike; župan
prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
di prima mano pren. iz prve roke
di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

5. ekon.
materie prime surovine

6. mat. osnoven:
numero primo osnovno število, praštevilo

B) m (f -ma)

1. prvi (v vrsti, zaporedju):
il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

2. kulin. prva jed:
per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
i primi del secolo začetek stoletja

4. elipt. minuta (časovna enota)

5. minuta (enota za ravninski kot)

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

principal glaven, poglaviten, bistven; ugleden, imeniten

acreedor principal glavni upnik
caja principal glavna blagajna
estación principal glavni kolodvor
piso principal prvo nadstropje (v španskih hišah)
punto principal poglavitna stvar
lo principal (del asunto) glavna stvar, glavna točka
ir a lo principal priti k stvari

principe

A) m (f -essa)

1. knez, vladar (tudi ekst.)

2. princ:
principe consorte princ soprog
principe della chiesa cerkveni knez, kardinal
principe ereditario prestolonaslednik
principe azzurro princ iz sanj

3. prvi, najodličnejši:
il principe degli apostoli Sv. Peter
principe del foro veliki odvetnik

B) agg.
edizione principe prva izdaja (zlasti izdaja iz 15.-16. stoletja)

principio moški spol začetek, izvor, izhodišče; baza, načelo, princip; glavna jed (po juhi); prikuha

al principio v začetku
muy al principio takoj v začetku
del principio al fin od začetka do konca, od glave do nog
en (su) principio pravzaprav, načelno, v principu
por principio načelno, iz principa
lo tengo por principio to je moje načelo
comenzar desde el principio od kraja začeti
dar principio (a) začeti (z)
sentar como principio postaviti kot načelo
tomar (tener, traer) principio izvirati, imeti izvor ali nastanek, nastati
principios pl nravna načela; osnovno znanje
hombre de principios dosleden človek
a principios del mes v prvih dneh meseca
en principios v začetnem stadiju
en los principios v začetku
todos los principios son penosos, todo principio es difícil vsak začetek je težak
es cuestión de principios to je načelno vprašanje

prinòs (-ôsa) m agr. resa; rendimento:
povečati prinos pšenice aumentare la resa del grano

pripéka calor m abrasador, calor m tórrido

sončna pripeka ardor m del sol

pripísati (-píšem) | pripisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. aggiungere:
pripisati nekaj vrstic aggiungere poche righe
pripisati obresti k glavnici aggiungere gli interessi al capitale, accrescere il capitale degli interessi

2. attribure, ascrivere; annettere; dare, riportare, riferire; imputare:
pripisati preveliko pomembnost dare eccessiva importanza
pripisati nesrečo nepazljivosti voznika imputare l'incidente alla distrazione del guidatore
učinke pripisati vzrokom riferire gli effetti alle cause
svoj uspeh pripisuje samo sreči attribuisce alla fortuna tutto il suo successo
to pripiši kar sam sebi la colpa di questo è tutta tua

B) pripísati si (-píšem si) | pripisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. attribuirsi, ascriversi:
pripisovati si zasluge ascriversi tutti i meriti

pripogíbati (-am) | pripogníti (-pógnem)

A) imperf., perf. chinare, curvare, piegare, flettere:
pripogniti glavo piegare il capo
pripogniti vogal lista piegare, ripiegare l'angolo del foglio
pripogniti veje curvare, piegare i rami

B) pripogíbati se (-am se) | pripogníti se (-pógnem se) imperf., perf. refl. chinarsi, curvarsi, piegarsi:
zaradi bolečin v križu se ne morem pripogniti i dolori alla schiena sono così forti che non posso chinarmi

pripravljálen (-lna -o) adj. preparatorio; preliminare; propedeutico:
pripravljalni tečaj corso preparatorio, propedeutico
pripravljalna seja seduta preliminare
jur. pripravljalni postopek fase preparatoria, preliminare del processo

priprávljen (-a -o) adj.

1. preparato, approntato, predisposto; pronto; apparecchiato, allestito:
za vsako stvar ima pripravljen odgovor non c'è cosa per cui non abbia pronta una scusa
kandidat je dobro pripravljen il candidato è preparatissimo

2. preparato, disposto:
koliko ste pripravljeni odšteti za darilo quanto è disposto a spendere per il regalo
šport. pozor, pripravljeni, zdaj! attenti, pronti, via!
bodite pripravljeni na vse, oče je slab siate preparati a tutto, le condizioni del padre sono gravissime

priráščanje (-a) n

1. aumento, accrescimento; incremento

2. anat. attacco:
priraščanje mišice na kost attacco del muscolo all'osso

priredítelj (-a) | -ica (-e) m, f allestitore (-trice); curatore (-trice); organizzatore (-trice); riduttore (-trice):
prireditelj pesmarice il curatore della raccolta di canzoni
prireditelj turnirja l'organizzatore del torneo

priredítev (-tve) f

1. spettacolo, manifestazione; serata:
dobrodelna prireditev serata di beneficenza
gala prireditev serata di gala
kulturna, športna prireditev manifestazione culturale, sportiva
knjižni sejem in druge prireditve la fiera del libro e altre manifestazioni
zabavna, dolgočasna prireditev spettacolo divertente, noioso

2. allestimento, organizzazione:
prireditev turnirja l'organizzazione del torneo
prireditev razstave l'allestimento della mostra

3. ekst. adattamento; riedizione, rielaborazione

priróčnik manual m ; obra f de consulta

priročnik o bontonu manual m del buen tono

priséga juramento m ; jura f

kriva prisega juramento en falso; perjurio m
pod prisego bajo juramento
izjava (izjaviti) pod prisego declaración f (declarar) bajo juramento
pod prisego potrditi (pričati) afirmar (testificar) bajo juramento
prisega zvestobe juramento de fidelidad
vojaška prisega jura f de la bandera
službena prisega juramento profesional, (ministra itd.) jura f del cargo
obvezati se s prisego juramentarse, jurar, comprometerse con juramento

prislúhniti (-em) perf.

1. ascoltare, porgere orecchio, stare a sentire:
prisluhniti petju kukavice ascoltare il canto del cuculo

2. stare a sentire; origliare

3. pren. porgere ascolto a; avere comprensione per, non essere sordo a:
prisluhniti stiski, željam koga avere compassione per i bisogni, i desideri di qcn., dare retta a qcn.

prisma moški spol prizma

los colores del prisma spektralne barve