Franja

Zadetki iskanja

  • zahtéva exigencia f ; pretensión f ; petición f

    na splošno zahtevo a petición general
    ustrezati zahtevam satisfacer (ali responder a) las exigencias
    pretirana zahteva exigencia exagerada
    imeti mnogo zahtev (biti zelo zahteven) tener muchas exigencias
    utemeljena zahteva pretensión f fundada
    odstopiti od zahteve desistir de (ali renunciar a) una pretension
    staviti zahtevo formular (ali exponer) una pretensión
    uveljaviti svoje zahteve hacer valer sus pretensiones
  • zahtéven pretentious, pretending, exacting

    zelo zahtéven of great pretension
    zahtévno delo exacting piece of work
    zahtéven učitelj exacting master
    on je zelo zahtéven he is very demanding
  • zajedalec samostalnik
    1. ponavadi v množini (rastlinski ali živalski organizem) ▸ élősködő, parazita
    črevesni zajedalci ▸ bélparazita
    kožni zajedalci ▸ bőrparazita
    zatiranje zajedalcev ▸ élősködők irtása
    jajčeca zajedalcev ▸ élősködők lárvái
    okužba z zajedalci ▸ élősködőkkel való fertőzés
    zdravilo proti zajedalcem ▸ paraziták elleni gyógyszer
    rastlinski zajedalci ▸ növényi élősködők
    Psi se lahko okužijo s paraziti in še zlasti s črevesnimi zajedalci. ▸ A kutyák különböző parazitákkal, főleg bélparazitákkal fertőződhetnek meg.
    Še posebej otroci zelo trpijo zaradi črevesnih zajedalcev. ▸ Különösen a gyermekek szenvednek nagymértékben a bélparazitáktól.
    Sopomenke: zajedavec
    Povezane iztočnice: notranji zajedalec, zunanji zajedalec

    2. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba) ▸ élősködő, ingyenélő
    Ker vedno pričakujemo, da bo našim pogojem ugodeno, postajamo pravi mali manipulativni zajedalci! ▸ Mivel mindig arra várunk, hogy a mi igényeinknek tegyenek eleget, valódi manipulatív élősködőkké válunk.
    Upokojenci niso zajedalci, so dejavni del družbe. ▸ A nyugdíjasok nem ingyenélők, hanem a társadalom tevékeny tagjai.
    Sopomenke: pijavka, zajedavec
  • zajemati življenje s polno žlico frazem
    (zelo uživati) ▸ nagykanállal eszi az életet
    Sopomenke: zajemati življenje z veliko žlico
  • zajemati življenje z veliko žlico frazem
    (zelo uživati) ▸ nagykanállal eszi az életet
    Sopomenke: zajemati življenje s polno žlico
  • zamériti (-im) | zamérjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. aversene a male, prendersela, risentirsi, offendersi:
    rad zameriti essere suscettibile
    hudo, zelo zameriti risentirsi fortemente, aversene molto a male

    2. (v medmetni rabi)
    ne zamerite, rad bi vas nekaj vprašal mi scusi, volevo chiederle una cosa
    ne zameri, nisem mislil tako hudo scusami, non volevo offenderti

    B) zamériti se (-im se) | zamérjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. urtare qcn., guastarsi con qcn.:
    zameriti se sosedu guastarsi col vicino

    2. (zameriti se, zamerjati se komu) (tudi impers.) offendersi; adontarsi (con), non sopportare, non andar giù:
    šola se mi je dokončno zamerila la scuola non la sopporto più
    zamerilo se mu je, da ga zapostavljajo si è offeso perché non è tenuto nel debito conto
  • zamerljív resentful; touchy; huffy, huffish; peevish; pettish

    zelo (hitro) zamerljív easily huffed
  • zamíkati to tempt; to entice; to charm; to allure

    zamikalo me je (reči) I was tempted (to say)
    denar ga je zamikal money tempted him
    zamikalo nas je zelo, da bi se uprli we were strongly tempted to resist
  • zanímati to interest (koga someone), to be of interest (to someone), to be interesting (to someone)

    to me ne zanima I am not interested in it, it has no interest for me, this is of no interest to me
    zanimalo te bo zvedeti, da... if will be interesting for you to know that...
    zanímati se za... to be interested in, to take an interest in, to have an interest in, to interest oneself in
    zelo se zanimam za glasbo I take a great interest in music
    njega zanima vse (zanima se za vse), kar vidi he takes an interest in everything he sees
  • zanimiv (-a, -o) interessant, von Interesse
    zelo/skrajno zanimiv hochinteressant
    zanimivo je, da je … interessanterweise ist …
  • zanositi glagol
    (o ženski) ▸ teherbe esik
    zanositi z ljubimcem ▸ teherbe esett a szeretőjétől
    zanositi brez težav ▸ gond nélkül teherbe esik
    zanositi s pomočjo umetne oploditve ▸ mesterséges megtermékenyítéssel esik teherbe
    zanositi po naravni poti ▸ természetes úton esik teherbe
    Morda je zanosila zaradi nezanesljive kontracepcije. ▸ Lehet, hogy a megbízhatatlan védekezés miatt esett teherbe.
    Če ne morete zanositi, včasih traja kar precej časa, preden zdravniki lahko ugotovijo vzrok. ▸ Ha nem tud teherbe esni, néha eltarthat egy ideig, amíg az orvosok meg tudják állapítani az okát.
    Zelo si želim zanositi, toda ne morem. ▸ Nagyon szeretnék teherbe esni, de nem tudok.
  • zaposlen [ê] (-a, -o)

    1. beschäftigt (delno teilzeitbeschäftigt, polno vollbeschäftigt, premalo unterbeschäftigt, zelo [vielbeschäftigt] viel beschäftigt)

    2. (v poklicu) berufstätig, erwerbstätig, werktätig

    3. (dejaven) tätig
    biti zaposlen zu tun haben, tätig sein
    biti do kraja zaposlen voll ausgelastet sein
  • zaposlén occupé; employé

    polno zaposlen (v ustanovi, društvu) employé à plein temps
    zelo zaposlen très (ali fort) occupé (ali affairé)
  • zapóslen ocupado (z con)

    biti zelo zaposlen estar muy ocupado, (za krajši čas) entretenerse con
    biti zaposlen pri, v estar empleado (ali colocado) en
  • zares3 [é] (močno) wirklich, richtig; (prav zelo) nachgerade
  • zaskrbéti

    zaskrbéti koga to make someone anxious (ali concerned, apprehensive), to trouble someone; (postati zaskrbljen) to be worried (ali alarmed), upset (ob at, about), to become anxious (ali concerned) (ob about), to worry
    mater je zelo zaskrbelo Mother was very anxious (ali most upset)
  • zaskrbljen [ê] (-a, -o) besorgt (za um); obraz: sorgenvoll, (razoran od skrbi) versorgt; (razžaloščen) betrübt, bekümmert; (vznemirjen) verunsichert, ängstlich
    zelo zaskrbljen mit Sorge erfüllt, angsterfüllt, angstvoll
    biti zaskrbljen sich Sorgen machen (za um), sich Gedanken machen, sich sorgen um
  • zasmíliti se dar lástima, dar pena; mover a compasión

    ta človek se mi je zelo zasmilil me dió mucha pena este hombre
  • zaštekati se povratni glagol
    neformalno (o dobrih odnosih) ▸ összespanol, kontrastivno zanimivojól kijön valakivel
    Res smo dobre prijateljice, zelo smo se "zaštekale". ▸ Valóban jó barátnők vagyunk, nagyon jól kijövünk egymással.
    Sicer pa nasploh nimam nikakršnih problemov, da se kjerkoli na svetu dobro "zaštekam" z ljudmi. ▸ Egyébként általában véve nem okoz gondot, hogy bárhol a világon „összespanoljak” az emberekkel.
  • zató

    A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
    termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
    rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
    če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
    razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
    uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
    to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

    B) zató konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
    bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

    2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
    piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

    3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
    zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

    4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
    zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria