Franja

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

rotary [róutəri]

1. pridevnik
ki se vrti, kroži, obrača; vrtilen; rotacijski; rotarijski

Rotary Club klub rotarijcev
the Rotary movement gibanje rotarijcev
rotary crane tehnično vrtljiv žerjav
rotary current elektrika vrtilni tok
rotary press rotacijski tisk
rotary traffic krožni promet (le v eno smer)

2. samostalnik
rotacijski stroj, rotaprint; rotarijski klub, rotarijska organizacija

sekundáren secondaire

(elektrika) sekundarna napetost (sekundarni tok) tension ženski spol (courant moški spol) secondaire
sekundarno vprašanje question ženski spol secondaire

sil|a⁴ ženski spol (-e …)

1. (nuja) die Not, die Notlage
če je sila wenn Not am Mann ist
figurativno sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen
po sili notgedrungen
po sili zakona kraft des Gesetzes
po sili (umetnik, govornik …) Möchtegern- ( Möchtegernkünstler …)
v sili im Notfall, (če gre zares) im Ernstfall
… v sili Not-
(agregat za tok das Notstromaggregat, frekvenca za klic die Notfrequenz, radijska zveza za klic die Notfunkanlage, znak das Notsignal, krst die Nottaufe, pomočnik der Nothelfer, pomoč die Nothilfe, poroka Nottrauung, pravica das Notrecht, prodaja der Notverkauf, stikalo za zaustavljanje der Nothalteschalter, telefonska številka za klic die Notrufnummer, ukrep die Notmaßnahme, uredba die Notverordnung, izhod der Notausgang); not- (pristati na vodi notwassern, zavirati notbremsen)
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
v skrajni sili wenn alle Stränge reißen
za silo leidlich, zur Not, passabel, mehr schlecht als recht, halbwegs, kaj narediti: notdürftig
za prvo silo fürs Nächste, fürs Erste

2.
pravo skrajna sila der Notstand
domnevna skrajna sila Putativnotstand

sinhronsk|i [ó] (-a, -o) synchronisch; synchron
sinhronski motor tehnika, elektrika der Synchronmotor
sinhronski stožec der Gleichlaufkegel
sinhronski tok der Gleichlauf

sinueux, euse [sinɥö, z] adjectif vijugast, krivuljast, skrivljen

le cours sinueux de la Seine vijugasti tok Sene
rues féminin pluriel sinueuses vijugaste ulice

slȁb -a -o, slȁb slàba slàbo
1. slab: tjelesno, duhovno slab
2. šibek: -i aorist lingv. šibki aorist; -a promjena; -a struja elektr. šibki tok
3. -o koji malokdo

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga

spódnji (-a -e) adj.

1. basso, inferiore; di sotto:
spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
spodnji Pad il basso Po
spodnji del trebuha basso ventre, addome
spodnje nadstropje il piano di sotto

2.
spodnja stran il rovescio
spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa

3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
spodnja dovoljena teža peso minimo
spodnja vrednost valore minimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
anat. spodnja čeljust mandibola
anat. spodnja okončina estremità inferiore
lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
geol. spodnja kreda basso cretaceo
geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
bot. spodnja stran lista ipofillo
obl. spodnje hlače mutande; slip
obl. spodnje krilo sottogonna
spodnje perilo biancheria intima
spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
spodnji del jadra bordame
navt. spodnje jadro trevo
grad. spodnji del stropa soppalco
polit. spodnji dom Camera bassa
zool. spodnji grgavec laringe
spodnji konec mize coda di tavola
num. spodnji krajec kovanca esergo
spodnji krožnik sottopiatto
mitol. spodnji svet inferi
grad. spodnji temelj sottofondazione

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

stránski (-a -o) adj.

1. laterale, di lato, di fianco:
stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
stranski vhod ingresso laterale
stranski pogled veduta di lato

2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
stranska cesta via, strada laterale
gled. stranski igralec attore generico
stranska (sorodstvena) linija linea collaterale

3. marginale, secondario; extra:
stranska vprašanja questioni, problemi marginali
stranski zaslužek guadagno extra
stranski proizvod sottoprodotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. stranska korenina radice avventizia
hidr. stranski jez contrargine
šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
obl. stranski šiv stelo, baghetta
geogr. stranski tok diffluente
farm. stranski učinek effetto collaterale
elektr. stranski vod derivazione
navt. stransko bočno jadro scopamare

stròj machine ženski spol

brusilni stroj (za kovine) meule ženski spol à aiguiser (ali à affûter), rectifieuse ženski spol, (za les) ponceuse ženski spol
centrifugalni stroj machine centrifuge, extracteur moški spol, centrifugeur moški spol, centrifugeuse ženski spol; (ožemalnik) essoreuse ženski spol, (za mleko) écrémeuse ženski spol (centrifuge)
cepilni stroj refendeuse ženski spol
daljinski pisalni stroj, teleprinter télétype moški spol
gladilni stroj machine à hsser (ali à planer), lisseuse ženski spol, (za papir, blago) calandre ženski spol, satineuse ženski spol
hladilni stroj machine frigorifique
stroj na izmenčni tok machine génératrice (ali générateur moški spol) de conrant alternatif (ali de monophasé), altarnateur moški spol
kopirni stroj machine à copier (ali à reproduire)
kosilni stroj (za travo) faucheuse ženski spol; (za žito) moissonneuse ženski spol; (vrtni) tondeuse ženski spol
lepilni stroj (film) colleuse ženski spol
stroj za luknjičanje perforeuse ženski spol, perforatrice ženski spol
metalni stroj catapulte ženski spol, baliste ženski spol
navijalni stroj bobineuse ženski spol, bobinoir moški spol
stroj za obdelavo lesa machine pour le travail du bois
obdelovalni stroj machine d'usinage (ali de façonnage)
obrezovalni stroj (tiskarstvo) massicot moški spol
stroj za obrobljanje (knjigovezništvo) plieuse ženski spol; (instalaterstvo) machine à agrafer (ali à sertir), (mizarstvo) bouveteuse ženski spol
orodni stroj machine-outil ženski spol
stroj za pakiranje machine à emballer
parni stroj machine à vapeur
peklenski stroj machine infernale
pisalni stroj machine à écrire
pletilni stroj machine à tricoter, tricoteuse ženski spol
poljedelski stroj machine agricole
stroj za pometanje ulic balayeuse ženski spol
stroj za pomivanje steklenic rince-bouteilles moški spol
pomivalni stroj za posodo machine à laver la vaisselle, laveuse ženski spol de vaisselle
pralni stroj machine à laver, laveuse ženski spol de linge, (s centrifugo) laveuse-essoreuse ženski spol
predilni stroj machine (ali métier moški spol) à filer, jenny ženski spol
prešivalni stroj machine à piquer
stroj za proizvajanje toka machine de production de courant, génératrice ženski spol
računski stroj machine à calculer, (elektronski) calculateur moški spol (ali cerveau moški spol) électronique
stroj za rezanje kruha machine à couper (ali à trancher) le pain
stroj za rezanje papirja massicot moški spol
rezkalni stroj fraiseuse ženski spol
robkalni stroj machine à moulurer
stavni (tiskarski) stroj machine à composer, composeuse ženski spol mécanique, linotype ženski spol, monotype ženski spol
strižni stroj tondeuse ženski spol
šivalni stroj machine à coudre
tiskalni stroj machine à imprimer
tkalski stroj machine à tisser
trgalni stroj machine d'essais à la rupture
ulivalni stroj fondeuse ženski spol
ulivalni stroj za vrste (tiskarstvo) linotype ženski spol
upogibalni stroj machine à plier (ali à cintrer), plieuse ženski spol, cintreuse ženski spol
varilni stroj machine à souder, soudeuse ženski spol
vezilni stroj machine à broder
vrtalni stroj perceuse ženski spol, foreuse ženski spol, perforatrice ženski spol; (za vrtanje kamenja) perforatrice (à roches)
zabijalni stroj (za pilote) (marteau-) pilon moški spol, sonnette ženski spol
zakovni stroj riveuse ženski spol, rivoir moški spol
žetveni in mlatilni stroj moissonneuse-batteuse ženski spol
s strojem napisati écrire (ali familiarno taper) à la machine, dactylographier

stròj máquina f

pisati s strojem escribir a (ali con) máquina, mecanografiar
s strojem (na)pisan escrito a máquina, mecanografiado
brusilni stroj (za les) alisadora f, (za kovine) afiladora f; rectificadora f
centrifugalni stroj centrifugadora f, (za mleko) separador m
daljinski pisalni stroj teletipo m
gladilni stroj aplanadora f; pulidora f; (kalander) calandria f; (za satiniranje) satinadora f
hladilni stroj máquina frigorífica
stroj za izmenični tok generador m de corriente alterna
kopirni stroj máquina (ali prensa f) de copiar
kosilni stroj segadora f, (vrtni) cortacéspedes f
stroj za luknjičanje (máquina f) perforadora f
metalni stroj catapulta f, balista f
navijalni stroj bobinadora f
stroj za obdelavo lesa máquina para trabajar la madera
obdelovalni stroj máquina de elaboración mecánica
obrezovalni stroj máquina recortadora, (za papir) guillotina f
stroj za obrobljanje (máquina f) plegadora (f)
stroj za pakiranje máquina embaladora
parni (peklenski, pisalni, pletilni) stroj máquina de vapor (infernal, de escribir, para tejidos de punto)
stroj za pometanje barredera f
pomivalni stroj (máquina f) enjuagadora; lavadora f de vajilla
pralni stroj (s centrifugo) lavadora f mecánica (centrifugadora)
predilni stroj máquina de hilar, hiladora f
prešivalni stroj máquina pespuntadora
stroj za proizvajanje električnega toka máquina de generación (ali de producción) de corriente (eléctrica)
računski stroj máquina de calcular, calculadora f, (elektronski) calculadora f electrónica
stroj za rezanje kruha máquina para cortar pan, cortadora f de pan, cortadora f de cocina
stroj za rezanje papirja cortadora f (de papel)
rezkalni stroj fresadora f
stavni (tiskarski) stroj componedora f; monotipia f
stiskalni stroj compresora f
strižni stroj tundidora f
šivalni stroj máquina de coser
tiskalni, tiskarski stroj máquina tipográfica, máquina de imprimir
tkalski stroj máquina de tejer
ulivalni stroj za vrste (tisk) linotipia f
vezilni (vrezovalni) stroj máquina de bordar (de grabar)
vrtalni stroj máquina taladradora, máquina perforadora, (za les kamen) barrenadora f, (zobozdravniški) torno m dental
zabijalni stroj (za pilote) martinete m (para clavar pilotes)
zakovni stroj remachadora f
stroj za žično spenjanje máquina para coser con hilo metálico, (pisarniški) cosedora f, grapadora f

struj|a ženski spol (-e …) die Strömung; figurativno prikrita: Unterströmung ➞ → tok

strujanj|e srednji spol (-a …) (tok) die Strömung

stvar² ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
nemajhna stvar nichts Geringes
postranska stvar Nebensache
prava stvar das Richtige
pravična stvar die gerechte Sache
sklenjena stvar eine beschlossene Sache
zaupna stvar Vertrauenssache
nanašajoč se na stvar sachbezogen
jedro stvari der Kern (der Dinge)
poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
tok stvari der Lauf der Dinge
to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
biti pri stvari bei der Sache sein
ugotoviti
kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
kot stvari stoje wie die Dinge liegen
k stvari! zur Sache!
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
priti do stvari zur Sache kommen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
v stvari sachlich

subaēreo agg. površinski, na zemeljski površini:
corso d'acqua subaereo površinski vodni tok

superiore

A) agg.

1. višji; gornji:
la parte superiore gornji, višji del
il piano superiore gornje nadstropje
il corso superiore di un fiume gornji tok reke

2. hist. južni (rimska provinca):
Gallia Superiore Južna Galija

3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
ingegno superiore izredni um
essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

5. višji, višje stopnje:
per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
scuole medie superiori šol. višje srednje šole
ufficiali superiori voj. višji oficirji

6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

7.
essere superiore a ne meniti se za:
essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

B) m

1. predstojnik; nadrejeni:
rispettare i superiori spoštovati nadrejene

2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica

svetlôben (-bna -o) adj. di, della luce; luce; luminoso:
svetlobni žarek raggio di luce
svetlobni vir sorgente luminosa
svetlobni napis scritta luminosa
elektr. svetlobni izkoristek rendimento luminoso
grad. svetlobni jašek lucernario
teh. svetlobni kazalec freccia luminosa
avt. svetlobni odbojnik catarifrangente
fiz. svetlobni tok flusso luminoso della luce
fiz., astr. svetlobno leto anno luce
fiz. svetlobna hitrost velocità della luce

šíbek (-bka -o) adj.

1. debole; gracile, mingherlino:
šibek otrok bambino gracile
šibek značaj carattere debole
biti šibke postave essere di gracile costituzione

2. debole, tenue, fioco; ekst. fiacco;
šibek veter vento debole
šibka svetloba luce fioca

3. debole, scarso, esiguo:
šibka vidljivost scarsa visibilità
šibka zasedenost dvorane pubblico esiguo in sala

4. pren. debole, vulnerabile:
šibko mesto neke teorije il punto vulnerabile di una teoria

5. elektr.
šibki tok corrente a bassa tensione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. šibka cezura cesura femminile
šibki spol il sesso debole
stati na šibkih nogah poggiare su basi fragili