Franja

prodája (-e) f trg. vendita, smercio, spaccio:
prodaja po pošti vendita per corrispondenza
prodaja na drobno vendita al dettaglio, al minuto
prodaja na debelo vendita all'ingrosso
prodaja na domu vendita porta a porta
stečajna prodaja vendita fallimentare
prodaja na dražbi vendita all'asta, vendita all'incanto
prodaja pod ceno realizzo; ekon. dumping; vendita, cessione sottoprezzo
prodaja vozovnic vendita dei biglietti, vendita biglietti; bigliettazione

prodaja|ti (-m) prodati verkaufen, zum Verkauf bringen; (ponujati) feilbieten, feilhalten; (tržiti) vermarkten; (razpečavati) vertreiben, losschlagen
prodajati pod ceno verramschen, verschachern, verschleudern, abstoßen
prodajati na dražbi versteigern
prodajati na ulici auf der Straße verkaufen, časopise: kolportieren
prodajati na črni borzi verschieben
figurativno prodajati zijala Maulaffen feilbieten, gaffen

prodá(ja)ti vendre, placer , (na drobno) débiter , (ekonomija) réaliser

drago, poceni proda(ja)ti vendre cher, à bon marché
proda(ja)ti na dražbi vendre aux enchères
proda(ja)ti za gotovino vendre au comptant
proda(ja)ti z izgubo vendre à perte
proda(ja)ti s popustom vendre au rabais
proda(ja)ti za vsako ceno vendre à tout prix
pod ceno proda(ja)ti vendre à vil prix, brader, solder, familiarno bazarder
dolgčas prodajati s'ennuyer, familiarno s'embêter, se raser
sitnost proda(ja)ti importuner quelqu'un, poursuivre quelqu'un de ses importunités
zijala proda(ja)ti badauder, bayer aux corneilles, musarder
drago svoje življenje proda(ja)ti (figurativno) vendre chèrement sa vie (ali familiarno sa peau)

prodáti prodájati to sell (komu kaj someone something, something to someone); to offer for sale; to vend; to bargain away, to dispose of; (s pogajanjem za ceno) to sell after bargaining (ali after haggling)

prodáti, prodájati na dražbi to sell at auction; (vso zalogo) to sell off; (ceneje kot drugi) to undersell (someone); (figurativno, izdati) to betray, to sell, to give away
prodáti, prodájati pod ceno to sell below price
prodáti, prodájati z dobičkom (z izgubo) to sell at a profit (at a loss)
prodáti, prodájati za gotovino (na kredit) to sell for cash (on credit)
poceni (dragó) prodáti, prodájati to sell cheap (dear ali at a high price)
prodáti, prodájati na debelo in na drobno to sell wholesale and retail
prodáti, prodájati svojo domovino to betray one's country
prodáti, prodájati pod roko to sell by private treaty (ali contract)
ta artikel se dobro prodaja this article is selling (ali sells) well
ta knjiga se dobro prodaja this book is selling (ali sells) well, this book is going well
ta knjiga se najbolje prodaja (je uspešnica) this book is a best-seller
to se prodaja za méd it is selling like wildfire (ali like hot cakes)
prodáti, prodájati za smešno, slepo ceno to sell for a song (ali dirt cheap)
ta knjiga se slabo prodaja this book is a poor seller
to blago se slabo prodaja these goods are going badly
dolgčas prodáti, prodájati (figurativno) to be bored (to tears), to feel bored
dragó prodáti, prodájati svoje življenje to sell one's life dearly
prodáti, prodájati svojo čast tu barter away one's honour
lahkó se prodajati to find a ready market
on bi srajco prodal za pijačo he would sell his shirt to buy liquor
zijala prodáti, prodájati to stand around gaping (ali pogovorno gawping), to loiter, ZDA to rubberneck

prog|a² [ó] ženski spol (-e …)

1. tiri z ustrojem: die Strecke, Fahrstrecke (glavna Hauptstrecke, kratka Kurzstrecke, stranska Nebenstrecke, železniška Eisenbahnstrecke)
krožna proga der Gürtel, die Gürtelbahn, die Rundstrecke, Rundbahn, Ringbahn
ozkotirna železniška proga die Kleinbahn
slepa proga die Stichbahn
maksimalna hitrost proge železnica die Streckenhöchstgeschwindigkeit
obhod proge die Streckenbegehung
odsek proge der Streckenabschnitt
spodnji ustroj proge železnica, gradbeništvo, arhitektura der Bahnkörper
hoja čez progo prepovedana Überschreiten der Gleise verboten!
podvoz pod progo die Bahnunterführung
prehod čez (železniško) progo der Eisenbahnübergang, Bahnübergang

2.
rudarstvo izvažalna/ izvozna proga Förderstrecke
odkopna proga der Streich, die Abbaustrecke
glavna proga v jami Hauptfeldstrecke
smerna proga Richtstrecke

3. šport die Strecke, die Bahn (dirkalna Rennstrecke, Autorennbahn, plavalna Schwimmbahn, za bob Bobbahn, srednja tekaška Mittelstrecke, kratka Kurzstrecke); pri smuku: der Durchgang
proga za tek die Laufbahn, Laufstrecke
proga za smučarski tek Langlaufstrecke, die Langlaufloipe, die Loipe
označba proge die Streckenmarkierung
… na dolge/ srednje/kratke proge Langstrecken-/Mittelstrecken-/Kurzstrecken-
(tekač na der Langstreckenläufer/Mittelstreckenläufer/Kurzstreckenläufer, tek Langstreckenlauf/Mittelstreckenlauf/Kurzstreckenlauf)
preizkuševalec proge pri smučanju: der Vorläufer
ravni del proge pred ciljem: die Zielgerade

4. anatomija die Bahn (čutna Empfindungsbahn, živčna Nervenbahn)

5. tehnika (proizvodna linija) die Straße, das Werk (bločna Blockstraße, dovršilna Fertigstraße, gladilna Glättwerk, razrezovalna Scherenstraße, valjalna Walzenstraße)
kotalna proga Rollenbahn
proga vodnika Leiterbahn

pròst libre; franco ; (oproščen, izvzet) exento ; (neodvisen) independiente ; (brezplačen) gratuito ; (brez stroškov) sin gastos ; (nezaseden, soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacante ; (poštnine) franco de porte

prosti čas tiempo m libre, horas f pl desocupadas, horas de ocio
prost dan día m libre, día feriado, (v šoli) día de asueto
prost popoldan tarde f de asueto
dati prosto (v šoli) dar asueto
prosta vstopnica billete m de favor, (gledališče) entrada f gratuita
prost prevod traducción f libre
prosto (službeno) mesto puesto m vacante
proste vaje gimnasia f sueca, ejercicios m pl gimnásticos sin aparatos
prosti stil (šp) estilo m libre
prosti strel (nogomet) golpe m franco
prosta vožnja (potovanje) viaje m gratuito
prost vstop entrada f libre
pod prostim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
na prostem a cielo abierto, al aire libre
igre na prostem juegos m pl al aire libre
gledališče (predstava, kino) na prostem teatro m (representación f, cine m) al aire libre
bazen (kopanje) na prostem piscina f (baños m pl) al aire libre
prosta cona zona f libre
danes imamo prosto hoy tenemos vacación, (v šoli) no hay clase
imeti prosto hrano in stanovanje recibir comida y alojamiento gratuitamente
imeti proste roke (fig) tener carta blanca, tener campo libre
imeti prosto izbiro poder escoger a su gusto
pustiti komu proste roke (fig) dejar a alg el campo libre, dar carta blanca a alg

prostor⁴ [ô] moški spol (prostóra …)

1. (območje) der Raum (jezikovni Sprachraum, kulturni Kulturraum, naravni Naturraum, naselitveni Siedlungsraum, vidni anatomija Sehraum)
življenjski prostor Lebensraum

2. (presledek) der Zwischenraum
medcelični prostor biologija Zwischenzellraum, Zellzwischenraum
vmesni prostor Zwischenraum

3. (svobodni prostor za) der Spielraum, der Freiraum, figurativno die Ellbogenfreiheit
prostor za noge v avtomobilu ipd.: die Beinfreiheit
der Raum (miselni Denkraum)

4. (prostranstvo) der Weltraum
zračni prostor letalstvo der Luftraum
kontrola zračnega prostora die Luftraumüberwachung, Luftraumkontrolle
suverenost nad zračnim prostorom die Lufthoheit

5.
šport kazenski prostor Strafraum
vratarjev prostor Torraum
|
potreben prostor/potreba po prostoru der Raumbedarf
analiza prostora die Raumbeobachtung
globina prostora der Tiefenraum
pomanjkanje prostora die Raumnot, der Raummangel, Platzmangel
prihranek na prostoru die Raumersparnis
razčlenitev prostora die Raumaufteilung; Raumwahrnehmung
narediti prostor Platz machen, Raum schaffen für
figurativno prostor pod soncem Platz an der Sonne

prôstor (-óra) m

1. spazio:
prostor in čas spazio e tempo
neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
vesoljski prostor lo spazio dell'universo
zračni prostor spazio aereo

2. locale, ambiente, vano:
kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

3. (del površine glede na namen) area:
parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

4. posto, spazio:
rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

5. area; ambiente:
gospodarski prostor area economica
slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
mat. evklidski prostor spazio euclideo
šport. kazenski prostor area di rigore
strojn. kompresijski prostor cella di compressione
navt. komandni prostor posto di comando
navt. ladijski prostor stazza netta
biol. medcelični prostor spazio intercellulare
voj. mrtvi prostor angolo morto
fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
rad. režijski prostor cabina di regia
teh. zgorevalni prostor cella di combustione
biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

ptíca (-e) f

1. uccello:
jata ptic uno stormo di uccelli
živeti kakor ptica pod nebom vivere libero, senza pensieri
divja, domača ptica uccello selvatico, domestico
stalna ptica, ptica selivka uccello stanziale, migratorio
vodna, kopenska, močvirska ptica uccello acquatico, terragnolo, di palude, palustre
ptica ujeda (roparica) uccello di rapina, rapace
ptica pevka uccello canterino
mrtvaška ptica uccello del malaugurio (tudi pren.), civetta
nočna, dnevna ptica uccello notturno, diurno
obročkanje ptic anellamento
varovanje ptic protezione degli uccelli
pren. jeklena ptica uccello d'acciaio, aereo

2. pren. (prebrisana ženska) furbacchiona, volpona
PREGOVORI:
kakršna ptica, takšna pesem ogni uccello fa il suo verso
vsaka ptica ljubi svoje gnezdo a ogni uccello suo nido è bello

ptolemajski pridevnik
1. (o astronomskem modelu) ▸ ptolemaiosziKopernik samega sebe ni razumel kot nasprotnika ptolemajske astronomije, ampak kot njenega obnovitelja. ▸ Kopernikusz nem a ptolemaioszi csillagászat ellenzőjének, hanem megújítójának tekintette magát.

2. (o egipčanski dinastiji) ▸ ptolemaiosziZadnja kraljica ptolemajske dinastije je bila Kleopatra; ko je leta 30 pr. n. š. umrla, je Egipt prišel pod rimsko oblast. ▸ Kleopátra volt a Ptolemaiosz-dinasztia utolsó királynője; amikor Kr. e. 30-ban meghalt, Egyiptom római fennhatóság alá került. Ptolemajski vladarji so bili najbogatejši vladarji v helenističnem svetu. ▸ A ptolemaioszi uralkodók voltak a hellenisztikus világ leggazdagabb uralkodói.

pult moški spol (-a …) das Pult (bralni Lesepult, Vorlesepult, govorniški Rednerpult); v trgovini, gostilni: der Tresen, die Theke, der Ladentisch, (hladilni Kühltresen, prodajni Verkaufstresen)
točilni pult der Schanktisch, das Büffett
tehnika das Pult, der Tisch (komandni Schalttisch, Schaltpult, krmilni Bedienungspult)
pod pultom prodajati: unter der Theke, unter dem Ladentisch

púlt desk, (pisalni) writing desk; (v prodajalni) counter

ki se prodaja pod púltom (= skrivaj) under-the-counter (goods)

rahločuten pridevnik
1. (nežen; občutljiv) približek prevedka ▸ érzékenyA vseeno je nekaj rahločutnih obiskovalcev zaradi smradu zapustilo predstavo. ▸ Ennek ellenére néhány érzékeny látogató a bűz miatt kiment az előadásról.
Se pod surovo zunanjostjo skriva rahločutno srce? ▸ A nyers külső alatt érzékeny szív rejtőzik?

2. (razumevajoč) približek prevedka ▸ együttérzőBil je občutljiv in rahločuten človek, ki mu ni bilo vseeno za stiske ubogega, revnega naroda. ▸ Érzékeny és együttérző ember volt, akit nem hagyott hidegen a nyomorúságban és szegénységben élő nemzet nélkülözése.

3. (o zgodbi) ▸ megható, megindító, érzelmesZgodba je izjemno rahločutna in ganljiva in je primerna za vse najstnike in tudi razne intelektualce. ▸ A történet kivételesen érzelmes és megható, és megfelel a tizenéveseknek, és mindenféle értelmiséginek.

4. (o zvoku ali podobi) približek prevedka ▸ finomZ izbiro inštrumentov je pesmim vdahnil lasten rahločutni ton. ▸ A hangszerválasztással a dalokat saját, finom hangzással szőtte át.

rásti (rástem) imperf.

1. crescere:
fant lepo raste il ragazzo cresce bene
rasti v revščini crescere nell'indigenza

2. crescere, prosperare:
ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

3. crescere, accrescersi, aumentare:
družina raste la famiglia si accresce
cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
dolgovi rastejo i debiti crescono
cene naglo rastejo i prezzi lievitano
melodija je rastla la melodia saliva
rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

5. pren. crescere, delinearsi:
v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
rasti v veje ramificare
PREGOVORI:
iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo

ráven (-vní) f livello, piano, tenore:
dvigati izobrazbeno, kulturno raven prebivalstva elevare il livello dell'istruzione, il livello culturale della popolazione
življenjska raven tenore di vita
konferenca na najvišji ravni conferenza al vertice
biti na ravni essere di buon livello, di qualità
biti pod ravnjo essere pessimo, più che mediocre

razgrínjati (-am) | razgrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. stendere; dispiegare:
razgrniti prt stendere la tovaglia
razgrniti krila dispiegare le ali al volo

2. spargere; sciorinare

3. (razkrivati, razkriti) scoprire, svelare, esporre, presentare:
esejist razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike il saggista mette a fuoco il proprio tempo e gli autori contemporanei

B) razgrínjati se (-am se) | razgrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. stendersi, estendersi:
po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi sul versante solatio del monte si stendono vigneti

2. spuntare, emergere, aprirsi:
za ovinkom se je pod nami razgrnila lepa dolina superata la curva, si aprì in basso una valle amena

rázno (-ega) n varie f pl.:
kaj obravnavati pod (točko) razno trattare qcs., discutere di qcs. alle varie
pren. ne pristati na kaj niti pod razno non accettare affatto qcs., non accettare qcs. neanche per idea

razprodaja|ti (-m) razprodati ausverkaufen; (prodajati pod ceno) verhökern, abstoßen

razproda|ti (-m) razprodajati ausverkaufen; (prodajati pod ceno) abstoßen