Franja

suyo-a njegov(a), njen(a); Vaš(a)

no es suyo to ni njegovo
un amigo suyo neki njegov prijatelj
de suyo sam od sebe
elegante de suyo prirojene elegance
a cada uno lo suyo čast, komur čast
gastar lo suyo y lo ajeno vse zapraviti ali pognati
hacer suyo prilastiti si
hacer una de las suyas, hacer la suya po svoje narediti, svoje uganjati
no llegar a la suya slabo jo izvoziti, slabo se odrezati
salir(se) con la suya uveljaviti svojo voljo
los suyos njegovi (svojci)

Sybaris -is, acc. -im, redkeje -in, abl. -ī (Σύβαρις) Síbaris

1. m reka ob vzhodni obali Lukanije (zdaj Sibari): O., Plin.

2. f mesto ob reki Sibaris, ki so ga ustanovili Grki; l. 510 je bilo razdejano, pozneje (l. 443) zopet sezidano kot atenska kolonija in imenovano Thurii, razvpito po potratnosti in razkošnosti svojih prebivalcev: Varr., Ci., L., O., Plin. Od tod subst.
a) Sybarītae -ārum, m (Συβαρῖται) Sibaríti, Síbarci, preb. mesta Sibaris: Sen. ph.
b) Sybarītis -tidis, acc. -tida, f (Συβαρῖτις) Sibarítida, Sibarítka, naslov neki erotične pesmi: O.; adj.
a) Sybarītānus 3 síbarski, sibaritánski: ager Varr., exercitus Plin.; kot subst. Sybarītānī -ōrum, m = Sybaritae Sibaríti, Síbarci, Sibaritán(c)i: Iust.
b) Sybarīticus 3 (Συβαριτικός) síbariški, síbarski, sibarítski, meton. = nasladen, erotičen, obscen, starejše stidožalen: Lamp., libelli Mart.

3. m Síbaris, moško ime: H.

šahirati glagol
1. (igrati šah) ▸ sakkozikEni šahirajo, drugi so kvartopirci. ▸ Egyesek sakkoznak, mások kártyások.

2. lahko izraža negativen odnos (upravljati; imeti v oblasti) ▸ sakkozikNa neki način si kot stvarnik, ki šahira z usodami junakov. ▸ Bizonyos módon olyan vagy, mint a teremtő, aki sakkozik a hősök életével.
Nekdo šahira z našimi življenji. ▸ Valaki sakkozik az életeinkkel.

tabula [tǽbjulə, -li:] samostalnik
anatomija (množina tabulae) ploščata, trda površina kosti
zgodovina tablica za pisanje

tabula rasa [réizə] nepopisana tablica (list), figurativno popolno neznanje, prazna glava, praznina
to make a tabula rasa razčistiti (neki) problem ali situacijo

tako rekoč, takorekoč [ó,ó] sozusagen, so gut wie; praktisch; (v neki meri) gewissermaßen, gleichsam

tal tak, takšen

tal cual tu pa tam kateri, nekateri, maloštevilni; tako tako, srednje
tal cual vez (Am) tu pa tam
acabará tal cual había vivido končal bo, kot je živel
tal por cual več ali manj, približno
tal vez venga morda pride
en tal parte nekje
como si tal cosa meni nič tebi nič
tal cosa nekaj takega
no haré yo tal tega ne bom naredil
el tal omenjeni, imenovani, ta; takšen
ese tal isti
en tal caso v tem primeru
por tal zaradi tega
no hay tal temu ni tako
una tal »takšna«, pocestnica
tal habrá que lo diga precej bo takih, ki tako pravijo
uno..., otro..., tal otro... eden ..., drugi ..., tretji ...
un tal Perez neki g. Perez
fulano de tal, el señor tal g. Oné
sí tal seveda
no tal nikakor
y tal naravno, mislim da
con tal que s pogojem da
tal que (pop) kot da

Talās(s)iō -ōnis, m in Talās(s)ius -iī, m in Talāssus -ī, m Talásio(n), Talás(ij), ženitovanjski vzklik že v Romulovem času. Pomen vzklika je nedognan. Varr. ga izpeljuje iz ϑάλασσα (Venus marima), Plutarh iz ταλαρός (košarica zaročencev), L. pripoveduje, da se je Talasij imenoval neki senator, ki so mu pri ugrabitvi Sabink odkazali najlepšo ugrabljenko; nekateri so besedo izpeljevali tudi iz ϑάλαμος. Talasij je za Rimljane, kar je za Grke Hymenaios, ženitovanjski bog; od tod servire Talassio Cat. poročiti se, Talassionem verbis dicere non Talassionis Mart. svatbo opisovati z nesvatovskimi besedami, nec defuerunt tua verba, Talasse Mart.; kot izraz za spolni odnos: Mart. (12, 95, 5).

taluno

A) agg.
taluni, talune pl. neki, neke; nekateri, nekatere; določeni, določene

B) pron. nekdo

tarir [tarir] verbe transitif osušiti, posušiti; ustaviti, nehati z; verbe intransitif iz-, posušiti se; usahniti, prenehati

la sécheresse a tari les puits suša je izsušila vodnjake
tarir ses larmes nehati jokati
cette source ne tarit jamais ta studenec nikoli ne usahne
la conversativn tarit pogovor zastaja
ne pas tarir d'éloges sur quelqu'un neprenehoma koga hvaliti
ne pas tarir sur un sujet neprestano govoriti o neki stvari

Tarquitius -iī, m Tarkvícij (Tarkvítij)

1. Etruščan, ki je pisal o drobogledstvu (umetnosti haruspikov, ki so prerokovali iz drobovja): Plin., Macr., Lact. — Od tod adj. Tarquitiānus 3 Tarkvícijev (Tarkvítijev): libri Amm.

2. neki Tarquitius Priscus Tarkvicij (Tarkvitij) Prisk: T.

Tēlemus -ī, m Télem, neki avgur: O., Hyg.

temerē, adv. (loc. sg. nekega subst. *temos -eris, n tema, temina; temere torej = „v temi, temini“ iz indoev. kor. *temes- temen; prim. skr. támas- n tema, temota, temina, lat. tenebrae) na slepo (srečo), nenačrtno, brez načrta, nenamerno, brez razloga, tjavendan (tjavdan, navdan, starejše navdilj), brez preudarka, brez razmisleka (premisleka), nepremišljeno, nepreudarno, lahkomiselno, prenagljeno, prenaglo, slučajno, po naključju, na slepo srečo (naspr. ratione, consulto): id evenit non temere nec casu Ci., equo temere acto L., temere ac nullā ratione Ci., domus, quae temere et nullo consilio administratur Ci., inconsulte ac temere dicere Ci., oracula effutita temere Ci., nihil temere, nihil imprudenter factum C., temere credere S. ali temere insecutae Orphea silvae H. brez pomisleka, kar, emisso temere (na slepo) pilo ictus cecidit L., temere pugnare Suet., argentum temere (raztreseno) per vias obiectum ad praedam L., sana temere (brez reda) iacentia L., temere iacēre L. neprisiljeno, udobno ležati; v zvezi s forte, fortuito: forte temere eveniunt Ter., forte temere ab uno exclamatum L., forte, temere, casu fierent Ci., temere ac fortuito Ci., non fortuito nec temere Ci.; z nikalnico (litota): nullus dies temere intercessit N. ni zlahka minil, non temere a me quivis ferret idem H. ne tako zlahka, ne kar tako, haud temere esse rentur L. ni kar tako = da, nekaj pomeni = da, ima neki pomen, haud temere est visum V., an temere quidquam Parmeno praetereat, quod facto usus sit? Ter.

Tempȳra -ōrum, n Tempíra, primorsko mesto v Trakiji nasproti Tazosa ob neki zloglasni soteski: O., L.

tendō -ere, tetendī, tentum, redkeje tēnsum (indoev. kor. *ten-d- napenjati, vleči, natezati; prim. skr. tanṓti (on) napenja, vleče, nateza, tántiḥ vrv, konopec, struna, tanuḥ raztegnjen, tanek, nežen, gr. ταναός iztegnjen, raztegnjen, sl. tanek, tenek = stvnem. dunni = nem. dünn, lat. teneo, tener, tenor, tenāx, tenuis, tenus, gr. τείνω = lat. tendo, τόνος napon, napetost, ton, sl. tegniti, got. þanjan = stvnem. den(n)en = nem. dehnen)

I. trans. in intr.

1. nape(nja)ti, tegniti, nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): chordam Pl., barbiton H. napeti strune na liro, arcum (in aliquem) V., H., O., arcus tensus Stat., nervi tenduntur Col., tentus nervus O., lora, retro habenas O., vincula O., rete accipitri Ter. ali retia (alicui) H., O. ali plagam, plagas Pac. ap. Fest., Ci. ali conopia Pr. ali casses alicui Tib. nastaviti (nastavljati); v obscenem pomenu: alutam Mart., tenta dei vena (= penis) Pr.; od tod subst.
a) tentus -ī, m pohotnik, pohotnež, mrkáč: Mart.
b) tenta -ōrum, n moško spolovilo, penis, „kurec“, „tič“: Cat.; pren.: tendere retia alicui Pr., insidias Ci. idr. ali dolos alicui Ph. zalezovati koga, prežati na koga, pripraviti (pripravljati) komu zasedo, sermone benigno noctem H. prebiti, krajšati, animum vigilem Stat. napenjati, ultra legem opus H. ostriti.

2. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, raztegniti (raztegovati, raztezati), širiti, razširiti (razširjati): arbor tendit ramos V. razpenja, širi, (sc. ventus) tendit vela V.; o telesu: tenditur in longam alvum O. se razteza v … (sc. herbae) ubera tendunt V. polnijo (napolnjujejo) vimena (z mlekom), ilia tendere V. napenjati lakotnice = težko sopihati, tentus omaso H. napet od drobovine, poln drobovine; occ.
a) (razpeti plahte, kože =) postaviti (postavljati), razpe(nja)ti (šotor), bivati v šotorih, šotoriti, taboriti: praetorium C., cubilia H.; brez obj. (= tentoria tendere): sub vallo tendebant C., legio tendebat in arvis V., in iisdem castris, in angusto L., Lugduni T., sub vallo C., procul urbe Cu., seorsus a ceteris Cu., iuxta Dolabellae hortos Suet.
b) iztegniti (iztegovati, iztezati), prožiti, viti: manūs, palmas, bracchia, dextram Ci., L., V., dextram alicui Ci. podati; s krajevnim določilom: manus ad caelum C., bracchia ad caelum O. ali ad aliquem O., C., palmas super aequora O., bracchia in ripam, ad discedentem O., manum in litora O.; pesn. z dat.: bracchia Argo (proti Argom) O., caelo palmas cum voce V.
c) (z iztegnjeno roko) nuditi, ponuditi (ponujati), (iz)prožiti, pokloniti (poklanjati), podariti (podarjati), (po)moliti: parvum patri tendebat Iulum V., tu munera supplex tende V.; pren.: opem amicis porrigere atque tendere Ci., praesidium clientibus Ci.
d) kam nameriti (namerjati), naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati), uravna(va)ti; brez obj. = jadrati, pluti, iti, hiteti, speti, napotiti se, upotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, kreniti idr.; prvotno z meton. obj. (o izstrelkih, zlasti puščicah): sagittas arcu H. ali spicula cornu V. ali ferrum V. streljati, izstreliti (izstreljevati); potem zevg.: oculos telumque V.; samo: lumina ad caelum V.; tako tudi meton. o napenjanju jader: iter velis V. napeti jadra za odhod; od tod iter ad dominum O. ali unde et quo tenderent cursum L. ali ex acie in Capitolia Sil. ubrati pot, napotiti se, kreniti, upotiti se, lintea (= vela) ad portus Pharios Pr. izpluti (odpluti) proti … , fugam V. napotiti se v beg, pognati se v beg; brez obj. (prvotno vela tendere): tendimus in Latium V. plovemo (plujemo, jadramo), noctes tendunt in lucem O. se bližajo dnevu, quo tendis? H., inde per inmensum croceo velatus amictu aethera digreditur Ciconumque Hymenaeus ad oras tendit O., in adversos, in hostem V. iti nad sovražnike (sovražnika), spustiti se nad … , pognati se (zadreviti se) nad … , naskočiti … , ante signa Auct. b. Alex. stopiti pred … ; z acc. smeri: Beneventum H., Romam Eutr., haec limina V., Venusiam Ci., ad aedes H.
e) iztegniti (iztegovati, iztezati) se, dvigniti (dvigovati, dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati, vzdigati) se: sursum tendit palmes Col., levia in sublime tendentia Plin., tunc aethera tundit (po novejših izdajah tundit) extremique fragor convexa irrumpit Olympi Lucan.
f) metaf. (o neživih subj.) vleči se, seči (segati, sezati), raztezati (raztegovati) se, doseči (dosegati, dosezati), biti razširjen, razprostirati se, teči, potekati: via tendit sub moenia V., quercus radice in Tartara tendit V., Tartarus tendit sub umbras V., quā nunc se ponti plaga caerulea tendit Lucr., seu mollis quā tendit Ionia Pr., quā se campis squalentibus Africa tendit Sil., Taurus mons ad occasum tendens Plin., gula tendit ad stomachum Plin., ad finem caeli medio tenduntur ab orbe squalentes campi Sil.; o času = raztegniti (raztegovati, raztezati), daljšati, podaljšati (podaljševati): quamvis (sc. dies) aestivis tendantur solibus, breves videbuntur Hier. —

II. intr.

1. meriti na kaj, gnati se za čim, težiti za čim, stremeti za čim, hrepeneti po čem, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, skušati doseči (dosegati, dosezati) kaj, skušati se dokopati do česa, skušati domoči se do česa, zateči (zatekati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu, čutiti naklonjenost (simpatijo, nagnjenost) do česa, biti nagnjen k čemu, biti dejaven (aktiven) kje, na kakem področju ipd.; izraz je treba razumeti metaf.: ad sua quisque consilia L. ali ad alienam opem L. zateči (zatekati) se, quo tendis? V. kaj misliš?, kaj hočeš doseči?, do česa se hočeš dokopati?, do česa se hočeš domoči?, non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant H. kam da meri, kam neki meri, tenes, quorsum haec tendant, quae loquor Pl.; occ.
a) nagibati se k čemu, vleči koga k čemu, delovati v kaki smeri, biti dejaven kje, pri čem: frater ad eloquium tendebat O., ad Carthaginienses, ad societatem Romanam L., ad reliqua alacri tendebamus animo Ci., ad altiora et non concessa Ci., ad iurgium Ter. iskati prepir.
b) delovati proti komu, nasprotovati komu, upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se po robu komu, nasprotovati, protiviti se komu, starejše zoprvati komu: nequiquam iis contra tendentibus L., nequiquam contra Micythione et Xenoclide tendentibus L., frustra cerno te tendere contra V., remigum pars contra tendere T., adversus tendendo nihil movit socios L.

2. napenjati se, boriti se, upirati se, braniti se, nuditi odpor: vasto certamine tendunt V., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., summā vi S. na vso moč, z vso silo, z vsemi silami, quod summā vi tenderent L. za kar bi se morali … potegovati; metaf. (po)truditi se, prizadevati si, (po)skušati, stremeti: haud sane tetenderunt L. niso bili kaj posebej prizadevni, acrius tendenti concedere T.; z notranjim obj.: voces numquam idem atque unum tendentium Cu. hotečih; pesn. z inf.: H. (tudi L. in T.), Laocoon manibus tendit divellere nodos V., expellere tendunt nunc hi, nunc illi V.; z ACI: hoc regnum gentibus esse dea tendit V. = prizadevanje boginje je (boginja si prizadeva), da … (s povednim stavkom!); toda (pomenu primerno) v prozi s finalnim stavkom: tribuni tendebant acrius, ut eos suspectos facerent L.

Opomba: Star. obl. iz okrajšanega kor. *ten- (gl. zgoraj) tennitur = tenditur: quia non rete accipitri tennitur neque milvo, qui male faciunt nobis; illis qui nil faciunt tennitur, quia enim in illis fructus est, in illis opera luditur Ter.

teta iz ozadja frazem
pogosto v množini, zlasti v političnem kontekstu (o skrivnem vplivu na koga) približek prevedka ▸ háttérember
Še dovolj zgodaj sem mu (kot "teta iz ozadja") svetovala, naj sam odstopi s premierskega položaja. ▸ Még idejekorán („háttéremberként”) javasoltam neki, hogy önként mondjon le a miniszterelnöki tisztségről.
Sopomenke: stric iz ozadja, strici in tete iz ozadja

thapsia -ae, f bot. tápsija, neki grm (Thapsia asclepium Linn.): Plin.; imenovan tudi thapsos tápsos: Lucan.

Thectamenēs -is, m (Θηκταμένης) Tektámen, neki Lakedajmonec: Ci.

theirs [ðɛ́əz] zaimek
njihov

this books is theirs ta knjiga je njihova
the fault was theirs krivda je bila njihova, oni so bili krivi
a friend of theirs neki njihov prijatelj
our school is older than theirs naša šola je starejša kot njihova

Themistāgorās -ae, m (Θεμισταγόρας) Temistágoras, neki Lampsačan: Ci.

Theodosius -iī, m (Θεοδόσιος) Teodózij

1. neki skeptik, ki je izdelal sončno uro: Vitr.

2. poslanec Hiošanov (Chios), ki ga je ubil Publij Klodij: Ci.

3. Flavius Theodosius ali Theudosius Flavij Teodozij (Teudozij), oče cesarja Teodozija I.: Aur., Amm., Cl.

4. Teodozij I. (Veliki), rimski cesar v letih 379—395 po Kr.: Aur., Cl.

5. Teodozij II., vnuk prejšnjega, v letih 408—459 po Kr. vzhodnorimski cesar; po njegovem naročilu so sestavili po njem imenovani codex Theodosianus. Od tod adj. Theodosiānus 3 Teodózijev (= cesarja Teodozija II.), teodozijánski, teodózijski: lex Cod. I.; prim. codex Theodosianus.